Hvala lepa. Lepo pozdravljeni tudi v imenu Ministrstva za okolje in prostor.

Ministrstvo za okolje in prostor je na to temo eno ključnih nosilnih ministrstev in tudi prevzema koordinatno vlogo, glede na to, da je to izrazito med sektorska, med ravninska, med deležniška tema in področje in le na tak način lahko tudi upamo na uspešno implementacijo.

Veseli me, da imamo danes priložnost, tako da, hvala lepa predsedujoči, za pobudo, da imamo lahko danes javno izmenjavo mnenj o lansiranju paketa zakonodaje. Nenazadnje, ne samo pogovora o vedenju zakonodaje o posameznih ureditvah, ampak dosti širše slike kaj ta koncept pomeni, kaj prinaša, kakšne so možnosti in kako narediti, da ne bo še eden izmed konceptov, ki se lepo sliši, ki ima velik potencial in bo samo pri potencialu ostal. Morda danes tudi simptomatično, tako kot smo se posedli, je zelo okroglo, so koncentrični krogi, nas je pa toliko, kot nas je. Mi smo imeli eno zelo uspešno konferenco ob koncu lanskega leta v sodelovanju z Ekologi brez meja in Službo Vlade za razvoj in kohezijsko politiko, kjer je v diskusiji bilo veliko entuziazma na to temo, veliko pripravljenosti dati svoj prispevek, narediti nekaj iz tega. Pa nenazadnje je v diskusiji še vedno čutiti po eni strani, da že vse imamo zeleno in krožno v državi, po drugi strani pa da je spet neka muha enodnevnica, nova pobuda ali pa samo en zelo obsežen zakonodajni paket. Prepoznanih je bilo pa kar nekaj potencialov, na čemer lahko v državi gradimo ta koncept in lahko tudi te naše potenciale, ki so prepoznani, bolje izkoristimo, da bodo dejansko delovna mesta nova in inovacije iz tega izšle. In tako tudi morda danes ta pogled deluje po tem prostoru.

O svežnju glede krožnega gospodarstva je bila uvodoma zelo celovito podana informacija, zato samo nekaj poudarkov, ki jih vidimo tudi na našem ministrstvu, kjer smo za en del zakonodaje tisti, ki smo ključni, pristojni, predvsem del, ki se nanaša na odpadke, embalažo, odlaganje, baterije in akumulatorje, glede odpadne elektronske in električne opreme, nadalje tudi o učinkoviti uporabi naravnih virov, o ponovni uporabi in kako nadgraditi sistem, ki ga danes imamo, da bomo lahko te koncepte živeli v praksi. Ključno je, da imamo danes ta posvet, izmenjavo mnenj, menim, da je ob pravem času, glede na to, da se začenja obravnava v formalnih strukturah EU, kjer je ključno, da tudi na nacionalni ravni in vseh ravneh potem tudi preučimo posamezna stališča in kako jih je možno implementirati v praksi in kje so res tiste morda specifike, slovenske, kje imamo pa interes za to, da imamo lahko dodano vrednost še večjo. Okoljski ministri bodo razpravljali o tej temi bolj konkretno že na naslednjem okoljskem svetu, marčevskem. Pomembno je, da bodo to temo imeli tudi drugi ministri, predvsem za gospodarstvo, na Svetu za konkurenčnost. Ključna je pa ta tema tudi po drugih področjih. Z nami so kolegi z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, to je pomembna tema raziskav Ministrstva za izobraževanje in nenazadnje tudi drugih resorjev. Ključno, kar je z vidika Ministrstva za okolje, je to tehtanje med razvojem, varstvom in kako omogočiti oziroma vzpostaviti model, da bo tudi v praksi zagotavljal to tehtanje in ta trajnostni vidik, kjer je tudi okolje ves čas v mislih in tudi rešitve prilagojene temu. Ključno z vidika našega ministrstva je, da je to tema, ki je kar redna na Ministrstvu za gospodarski razvoj, glede na to, da je to ekonomski model in da omogoča konkurenčnost, omogoča inovacije, nova delovna mesta, vendar kako to narediti, je pač naša naloga. Širše ozadje, kjer ni krožno gospodarstvo in ta paket zadaj samo EU, ki ga zdaj prenašamo v svoj pravni red, želimo ves čas te razprave širiti diskusijo, eno je zakonodajni paket, drugo so podporne aktivnosti, ki jih moramo temu prilagoditi. In tudi nenazadnje ob analizi sistema, ki ga imamo danes, primerov dobrih praks, ki jih imamo danes, lahko ugotovimo, da vseeno nismo čisto na začetku ali pa da ni neke podstati, ki jo lahko nadgradimo.

Morda samo še, kaj krožno gospodarstvo je, tudi uvodoma predstavljeno. Veliko smo imeli diskusij, ko se je začelo pred dobrim letom, ko je bila jasna usmeritev Vlade, da je njena dolgoročna usmeritev prehod v zeleno gospodarstvo, eden ključnih konceptov, znotraj tega je krožno gospodarstvo, je bilo veliko različnih definicij, kaj to sploh je, kaj ni. Tako da eden od ciljev, ki ga zasledujemo v takih razpravah z Ministrstvom za okolje in prostor, je tudi, da se izčisti razumevanje, pogledi in tudi, da podobno razumemo te koncepte, zato da jih lahko tudi v praksi bolje izvajamo.

Ob današnji priložnosti bi predvsem izpostavila vlogo našega ministrstva in kje smo v tem trenutku, v katero smer smo predvideli aktivnosti in katere so bile že izvedene ter kako so planirane. V tej prvi fazi je bilo ugotovljeno, da z vidika ozaveščanja je treba še veliko storiti. Da prihaja velikokrat do različnega razumevanja posameznih konceptov, vsebinsko in prehitro morda grupiranja, kaj v kakšen koncept sodi. To je pa ključno z vidika vsebine in da tudi prepoznamo, kje smo morda šibki in lahko stvari izboljšamo. Ob tem je, kot omenjeno že prej, bila pomembna ta konferenca novembra na Brdu. In v letošnjem letu, v jesenskem času predvidevamo tudi nadaljevanje tega, bolj v obliki delavnice, konkretno znanje na konkretnih primerih pridobljeno, obdelano. Nadalje, zelo sistematično smo pristopili k temu, kako bolje ozaveščati in kako promovirati te koncepte, kaj to pomeni in kako vključiti v to vsebino ne samo resorjev na državni ravni, ampak vse deležnike, ki so ključni, ali bo ta model zaživel ali ne. Nadalje, pripravljamo vse podlage, da se vključimo v fundacijo Ellen MacArthur, ki je prepoznana na tem področju kot vodilna in nudi tudi veliko možnosti pridobivanja na enostaven in hiter način najnovejših izsledkov, najnovejših ugotovitev in tudi že razvitih modelov, kako se tega lotiti in na kakšen način morda pristopiti na posameznih področjih in na posameznih sektorjih, industrijah. Tako je veliko dela v letošnjem letu planiranega predvsem z vidika ozaveščanja, izobraževanja, promocije, da čim več znanja generiramo na tak način. Ključno, kar je tudi Vlada in naše ministrstvo poskrbelo, da so sprejeti ključni strateški dokumenti, zato da je ta dolgoročna usmeritev jasna. Namreč, povratna informacija deležnikov je bila predvsem, da mora biti ta usmeritev zelo jasna, zelo jasna odločitev, kjer se je treba dovolj zgodaj odločiti, preusmeriti in investirati v drugo področje, zato ne more biti vsak mesec druga odločitev, če temu tako rečem, in ne samo na načelni ravni odločitev, ampak dejansko, da je to dolgoročni fokus, potem pa kratkoročne aktivnosti, ki imajo neko sistematiko, neko logiko in da jih je tudi možno sproti nadgrajevati. In temu odgovarja konec oktobra 2015 sprejet na Vladi okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo. Znotraj tega je zelo pomemben sklop krožnega gospodarstva, ki predvideva svoj akcijski načrt. En del aktivnosti sodi v sveženj zakonodajnega paketa, ki ga zdaj obravnavamo, drugo so pa druge aktivnosti, ki jih vse potrebujemo, da bo le-to bolj uspešno v Sloveniji izvedeno potem. Ključni dokument na tem področju z vidika našega ministrstva je operativni program preprečevanja odpadkov in ravnanja z njimi, ki je zdaj v javni razpravi, ki je podaljšana do 3. marca, smo odprti za pobude, konstruktivne predloge. Seveda nismo, kako bi rekla, da imamo že sistem idilično postavljen, da zdaj samo še malo popravljamo, ampak je treba neko sistematiko zagotavljati oziroma zasledovati, da bomo vedno bolj uspešno upravljali tudi z odpadki in na tem področju odgovarjali temu, kar praksa zahteva. Ključno je, da so vzpostavljene delovne skupine, platforme, kjer se lahko pristojni deležniki srečamo in ne samo izmenjamo stališča, ampak dejansko je tudi neka zaveza za tem, da aktivnosti, ki si jih razdelimo, vsi skupaj uresničujemo. Namreč, z vidika krožnega gospodarstva je to ključno in tudi ministrstva iščemo, kateri so tisti projekti aktivnosti, ki jih bomo skupaj prioritetno naredili že kar v tem in naslednjem letu, zato da bi čim prej imeli tudi rezultat in možno nadgradnjo. Tu je ključna ta skupina državnih sekretarjev za zeleno gospodarstvo, z najširšim okvirom, kjer so tudi drugi deležniki v proces vključeni, še bolj aktivno bodo. In znotraj tega ožja skupina za krožno gospodarstvo, ki jo vodi generalna direktorica za okolje, gospa Tanja Bolte, vključeni so pa predstavniki tudi drugih resorjev, gospodarstva in javnosti. Ključno je, da se ta preusmeritev, transformacija ne bo zgodila brez podpore izobraževanja, znanje je en del, drugo je pa tudi finančni aspekt. Zato si tudi med ministrstvi prizadevamo, da bi te posamezne načrte, programe povezali in vire sredstev, da bi jih čim bolj učinkovito usmerili v te vsebine, ki jih krožno gospodarstvo zasleduje. Hvala lepa.