Za uvodno predstavitev bom, ko povem tehnične napotke, prosil gospoda Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji, sledili bodo predstavniki Vlade. Uvodnemu delu pa bo sledila razprava, vprašanja in komentarji udeleženk in udeležencev. Vse, ki bi radi razpravljali, prosim, da izpolnite prijavnico k razpravi, ki jo imate pred seboj na klopeh, in jo oddate meni oziroma mojim strokovnim sodelavcem, da bomo lahko vsako napovedano razpravljavko oziroma razpravljavca tudi primerno napovedali in predstavili. Vse razpravljavce bi prosil, da se omejijo na 3 do 5 minut, če bomo presodili, da imamo dovolj časa, bomo seveda dopustili tudi več.

Nekaj razprav je bilo najavljenih že vnaprej, vendar tudi te razpravljavce, ki ste se že prijavili k razpravi, prosim, da še enkrat oddate prijavnice, da bomo lahko sledili dnevnemu redu.

Odmor ni predviden. Obveščam pa vas, da si med potekom javne predstavitve mnenj pred dvorano lahko postrežete z osvežilnimi pijačami.

Prehajamo na uvodno predstavitev svežnja Evropske komisije o krožnem gospodarstvu. K besedi vabim dr. Zorana Stančiča, vodjo Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, dame in gospodje! V veliko veselje mi je, da lahko danes tu pred vami predstavim predloge oziroma sveženj ukrepov Evropske komisije o krožnem gospodarstvu. Preden začnem, bi rad izkoristil priložnost, da pozdravim tudi gospoda Janeza Potočnika, našega, slovenskega komisarja, ki je delal tudi na tem področju, ki je pravzaprav tudi eden od očetov tudi tega svežnja.

Najprej se zahvaljujem Državnemu zboru za povabilo k predstavitvi svežnja Evropske komisije o krožnem gospodarstvu za spodbujanje konkurenčnosti, ustvarjanja delovnih mest in trajnostno rast. Preden grem bolj natančno na predstavitev, bi rad poudaril predvsem dve zadevi. Prva je ta, da Evropska komisija meni, da ste nacionalni parlamenti srce evropske demokracije. Tako je predsednik Juncker komisarje pozval k čim bolj pogostim obiskom nacionalnih parlamentov in do sedaj v tem letu in pol, odkar je Evropska komisija pod vodstvom gospoda Junckerja, so komisarji bili v evropskih parlamentih že okoli 200-krat. To je zelo jasen signal v smeri demokratizacije tudi postopkov odločanja na tej ravni.

Preden grem bolj natančno v predstavitev, bi rad poudaril, da ima krožno gospodarstvo znotraj komisije zelo visoko politično težo. Predsednik Juncker je julija 2014, kot veste, v svojem načrtu za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe predstavil 10 prednostnih nalog Evropske komisije. Krožno gospodarstvo je del prve prednostne naloge, to je spodbujanje gospodarske rasti, naložb in ustvarjanja delovnih mest. Glede načina dela bi rad poudaril, da ta tematika reže čez celo vrsto različnih portfeljev od komisarjev in na nek način spodbuja oziroma prikazuje nove horizontalne metode dela Junckerjeve komisije. Različni generalni direktorati sodelujejo pri posameznem predlogu že od samega začetka njegove priprave. Sveženj o krožnem gospodarstvu pa je rezultat točno takšnega pristopa. Od začetka so pri njegovem oblikovanju sodelovali prvi podpredsednik Evropske komisije, gospod Franz Timmermans, in podpredsednik Katainen, hkrati sta pa pravzaprav dva komisarja bila zadolžena za pripravo dokumenta, to sta bila komisar, zadolžen za okolje, pomorske zadeve in ribištvo, gospod Karmenu Vella, in komisarka za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednje velika podjetja, gospa Elzbieta Winkowska.

Dovolite mi sedaj, da grem bolj natančno v predlagan sveženj ukrepov. Predlagan sveženj ukrepov zajema pravzaprav celotno zanko gospodarskega cikla, od oblikovanja proizvodov pa vse do njihove ponovne uporabe, popravil in recikliranja. Tako naslavlja bistveno širše cilje od zgolj omejevanja oziroma zmanjševanja količine odpadkov. Na Evropski komisiji smo sveženj o krožnem gospodarstvu pripravili po zelo izčrpnem 12-tedenskem javnem posvetovanju z različnimi deležniki, v katerem smo dobili več kot 1.500 različnih prispevkov, med njimi tudi 15 iz Slovenije. Hkrati smo se s ključnimi deležniki intenzivno posvetovali na različnih ravneh, komisarji, strokovne službe, in vse te prispevke in komentarje smo upoštevali pri pripravi akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in se odražajo, recimo, na primeru izbire prednostnih sektorjev. Kot sem začel že govoriti na začetku, gre za sveženj ukrepov z akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo, ki ga je Evropska komisija sprejela 2. decembra lansko leto, in predlogi so dodatno razčlenjeni v 7 dokumentih. Prvo, recimo, gre za spremembo Direktive o odpadkih, drugo, spremembo Direktive o embalaži in odpadni embalaži, nadalje, spremembe Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih, spremembe direktiv o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in pa Direktive o odpadni električni in elektronski opremi. Nadalje, analitični dokument s cilji upravljanja ravnanja z odpadki. In kot zadnji del tega svežnja, gre za izvedbeni načrt za vse omenjene direktive. Prvo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je, zakaj imamo ta sveženj ukrepov. S predlogi želimo izboljšati ravnanje z odpadki, spodbuditi recikliranje in nove uporabe materialov ter omejiti odlaganje odpadkov na odlagališčih. Omenjeni ukrepi so potrebni, ker, recimo, že leta 2012 smo v Evropski uniji ustvarili približno 2,5 milijarde ton odpadkov. Za boljšo ponazoritev, to pomeni skoraj 5 tisoč ton odpadkov na prebivalca Evropske unije. Gre za velik izziv in le dobro tretjino vseh odpadkov bomo oziroma smo ponovno uporabili ali reciklirali. To je seveda odločno premalo. V Evropi namreč še vedno letno izgubimo okoli 600 milijonov ton materialov oziroma 25 % vseh odpadkov s potencialom za reciklažo ali pa ponovno uporabo.

Kakšne cilje torej glede recikliranja smo predlagali in kako jih nameravamo doseči s tem paketom. Do leta 2030 želimo, da se v Evropski uniji reciklira 65 % vseh komunalnih odpadkov, 75 % vse odpadne embalaže ter da se zniža delež odpadkov, ki končajo na odlagališčih, na največ 10 %. Pot k izboljšanju ravnanja z odpadki bo vodila preko, prvič, prepovedi odlaganja ločeno zbranih odpadkov na odlagališčih. Drugič, poenostavitve in izboljšave, opredelitve ter uskladitve metode za izračun stopenj recikliranja v Evropski uniji. Tretjič, konkretnih ukrepov za spodbujanje ponovne uporabe in industrijske simbioze, slednje predvsem pomeni spreminjanje stranskih proizvodov ene panoge v surovine druge panoge. Nadalje, gospodarskih spodbud proizvajalcem, da bi na trgu ponujali okolju prijaznejše proizvode in podpirali programe predelave in recikliranja, na primer, za embalažo električne in elektronske opreme, in nenazadnje, spodbud uporabe ekonomskih instrumentov za odvračanje potrošnikov od odlaganja odpadkov na odlagališčih.

Kje stoji v tej sliki Slovenija. Zelo pomembno je, da smo v analizah, kakšno je stanje v Evropski uniji, smo, recimo, imeli nekaj zelo spodbudnih rezultatov za Slovenijo. Naj začnem z Ljubljano. Ljubljana je najuspešnejša prestolnica Evropske unije na področju ločenega zbiranja odpadkov. Ti namreč v Ljubljani predstavljajo kar 55,4 % vseh komunalnih odpadkov. Ljubljani bo uspešnosti sledita Talin s 47 %, Helsinki z 38 %. Sicer je pa Slovenija kot celota po podatkih Eurostata za leto 2013 najuspešnejša članica Evropske unije po deležu recikliranih komunalnih odpadkov, 55 % se v Sloveniji komunalnih odpadkov reciklira. Druga najuspešnejša po deležu recikliranih in kompostiranih odpadkov okoli 61 % v Sloveniji se reciklira oziroma kompostira.

Akcijski načrt v krožnem gospodarstvu je na vsak način komplementaren predlogom o odpadkih. Vsebuje tudi različne ukrepe za obravnavanje življenjskega cikla proizvodov. S tem na neki način zapira celotno zanko krožnega gospodarstva. Udejanjenje krožnega gospodarstva bo namreč pri potrošnikih in proizvajalcih zahtevalo odmik od tistega starega načela "vzemi, naredi, uporabi in nato odvrzi" k načelu "recikliraj, popravi in ponovno uporabi". Strmimo torej k prekinitvi te dosedanje premo sorazmerne povezave med gospodarsko rastjo in tudi uporabo naravnih virov.

V okviru akcijskega načrta bomo tako na komisiji do leta 2018 pripravili ukrepe za proizvodnjo, za potrošnjo, za ravnanje z odpadki in tudi za trg sekundarnih surovin. Akcijski načrt predvideva tudi razne sektorske ukrepe recimo za plastiko, za živilske odpadke, za redke surovine tako imenovane / nerazumljivo/, za gradbene odpadke oziroma odpadke pri rušenju in tudi za biomaso in proizvode na biološki osnovi. Načrt torej vsebuje tudi razne horizontalne ukrepe za spodbujanje inovacij na tem področju.

Delo sedaj že teče. Rad bi našel mogoče nekaj ukrepov, ki jih načrtujemo že v tem mandatu Evropske komisije. Ukrep, prvič, s katerim bomo pojasnili zakonodajo EU v zvezi z odpadki, hrano in krmo ter poenostavili darovanje hrane in tudi varno uporabo nekdanjih živil in stranskih proizvodov v proizvodnji krme. Želimo, potem proučiti kako bi akterji v prehranski verigi lahko bolje uporabili označevanje datuma, potrošniki bi ga bolje razumeli zlasti kar zadeva za tisto označbo minimalni rok trajanja. Želimo nadalje delati tudi na področju standardov kakovosti za sekundarne surovine. Načrtujemo ukrepe za spodbujanje ne le energetske učinkovitosti, ampak tudi pripravljenosti, trajnosti in možnosti recikliranja proizvodov. Nadalje. Spremembo Uredbo o gnojilih za lažji postopek priznavanja organskih gnojil in gojil z odpadkov na enotnem trgu ter povečevanje vloge bio hranil. Pripravljamo strategijo za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki bi obravnavala vprašanja možnosti recikliranja, bio razgradljivosti, prisotnosti nevarnih snovi v plastiki ter cilj trajnostnega razvoja glede znatnega zmanjšanja morskih odpadkov. Vrsto ukrepov za ponovno uporabe vode vključno z zakonodajnim predlogom o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo odpadnih voda. Nadalje načrtujemo tudi ukrepe za zeleno javno naročanje, širšo vključitev zahtev za krožno gospodarstvo po naročilih komisije seveda tudi v skladih EU. Potem tudi opredelitev in širitev dobrih praks pri sistemskih zbiralnih odpadkov in nenazadnje tudi izboljšano izmenjavo informacij med proizvajalci in podjetji za recikliranje elektronskih izdelkov.

Prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo bo na Evropski komisiji tudi izdatno finančno podprli. Za prehod bodo zagotovljena finančna sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Znotraj programa obzorje 2020 za financiranje raziskave in inovacij bodo na razpolago sredstva v višini okoli 650 milijonov evrov. Strukturni skladi pa tudi naložbe v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni pa bodo prispevali 5 in pol milijarde evrov. Razvoj projektov pomembnih za krožno gospodarstvo bo v okviru tako imenovanega Junkerjevega naložbenega načrta za Evropo financiral tudi evropski sklad za strateške naložbe tako imenovani EFSI. EFSI naj bi spodbudil za 315 milijard evrov naložb v evropsko gospodarstvo. S tem bi vas rad obvestil, da je SID – Slovenska izvozna in razvojna banka konec novembra 2015 uradno postala vstopna točka za slovenske podjetja in druge organizacije, ki želijo sodelovati v projektih EFSI.

Krožno gospodarstvo lahko opišemo kot dobitno kombinacijo za okolje, za gospodarstvo, predvsem pa tudi za ljudi. Zmanjšuje obremenjevanje okolja, ustvarja priložnosti in povečuje tudi zaposlenost in blagostanje ljudi. Preprečevanje nastajanja odpadkov je okoljsko primerna zasnova proizvodov in njihova ponovna uporaba ter podobni ukrepi bi po ocenah letne emisije toplogrednih plinov zmanjšali okoli 2 % do 4 % hkrati pa bi podjetjem v EU omogočili neto prihranke v višini okoli 600 milijard evrov oziroma 8 % njihovega letnega prometa.

Jasno nam je, da konkurenčnost Evrope ne moremo več graditi na nizkih stroških dela. Nimamo tudi poceni naravnih virov in konkurenčnost lahko gradimo le na učinkoviti uporabi virov na odličnosti v zelenih tehnologijah in tudi modernem ravnanju z odpadki. Potencial krožnega gospodarstva za ustvarjanje delovnih mest je ogromen. Povpraševanje po boljših in učinkovitejših proizvodih in storitvah tudi močno narašča. Po podatkih nemške industrije stroški dela predstavljajo samo 18 % vseh odstotkov in kar 43 % stroškov so dejansko tako ali drugače povezani z redkimi oziroma dražjimi naravnimi viri. Ni torej presenetljivo, da bi izboljšanje produktivnosti virov za 30 % po naših ocenah povečalo BDP za 1 % in hkrati ustvarilo okoli 2 milijona novih delovnih mest do leta 2030.

Ključno vlogo pri prehodu iz tega linearnega v krožno gospodarstvo bodo seveda imele inovacije. Spremembe načinov proizvodnje in preobrazbo odpadkov v izdelke z visoko dodatno rednostjo bomo dosegli le z novimi tehnologijami, z novimi procesi, novimi storitvami in tudi z novimi poslovnimi modeli in to ponuja velika priložnost tudi malih in srenje velikim podjetjem, ki bodo lahko pridobivala finančna sredstva iz programov Evropske investicijske banke. Kot verjetno veste, da je Evropska investicijska banka pred kratkim napovedala, da bo v letošnjem letu v Slovenji odprla pisarno in s tem približala svoje finančne proizvode tudi slovenskim podjetjem.

Spoštovani, dovolite mi, za konec bi izrazil željo po podpori Slovenije predlaganim ukrepom iz svežnja v krožnem gospodarstvu in tudi po nadaljnjem aktivnem sodelovanju slovenskih deležnikov v javnih posvetovanjih Evropske komisije. Še enkrat pozdravljam današnjo javno razpravo in se zahvaljujem Odboru DZ za zadeve EU, njenemu predsedniku za organizacijo tega dogodka. Hkrati, na zadnje, bi vas pa tudi rad povabil na javni dialog z državljani o krožnem gospodarstvu, ki ga pripravljamo na predstavništvu Evropske komisije Slovenije v sodelovanju z Umanotero. Ta dogodek bo v četrtek, 10. marca ob 15.00 v Hotelu Slon. Gosta in glavna govorca na tem dialogu bosta komisarka / nerazumljivo/ in komisarka Violeta Bulc. Pridružila se nam bosta tudi Erika Oblak iz Ekologov brez meja ter gospod Aleš Dolenc, direktor podjetja EM-Sora. Verjamem, da bo razprava obeh komisarjev predstavnica okoljevarstvenikov in predstavnika gospodarstva za vas tudi informativna in dialog z državljani. Na ta dialog se lahko pripravite oziroma prijavite preko spletne strani predstavništva. Hkrati pa se danes zelo veselim sodelovanja v današnji razpravi. Hvala lepa za vašo pozornost.