Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci! Predstavniki Vlade, ostali gostje!

Kot prvo naj povem, da se seveda strinjamo s predlogi sklepov. Tudi v gradivu, ki je predloženo z obravnavo na današnji seji je navedeno dejstvo, da so kmetje bili v preteklosti obravnavani neenakopravno in to drži. Večina tega iz preteklosti se je sicer kasneje odpravilo oziroma je bilo odpravljeno, žal pa se na področju socialne varnosti in pravic iz naslova vključitve v socialna zavarovanja še vedno občutijo razlike. Danes je bilo že večkrat omenjeno in to je dejstvo, da so kmetje eni izmed najranljivejših skupin prebivalstva v času ostarelosti.

Drugo dejstvo, ki je bilo že tudi omenjeno je, da je slab ekonomski položaj panoge kmetijstva kot takega mnogim še danes ne omogoča plačila visokih prispevkov za socialna zavarovanja in je potrebna, bi rekel, specifična obravnava v tem delu. Tisti, ki vodijo knjigovodstvo in izkazujejo dohodke na kmetijah, ki so na višini dohodkov ostalih imajo pravzaprav enake višine prispevkov, ampak veliko je takih na kmetijah, kjer je ekonomski položaj ne omogoča niti plačila teh prispevkov v minimalnem obsegu.

Posebej se nam je zdelo problematično v lanskem letu, ko sta bili sprejeti dve noveli. Ti dve noveli sta kmete enostavno prezrli. In sicer, prvič, ko je šlo za uveljavitev najnižje pokojnine v višini 500 evrov, ki jo je uzakonil ZPIZ-2c in pa drugo, ko je šlo za priznanje pokojninske dobe brez dokupa pri noveli zapis 2e. Lahko rečem, da ko imamo na zbornici svetovanje v zvezi s socialnim varstvom kmetov in ko se obrača na naše svetovalko kmetje je vse bolj čutiti iz njihovih težav, ki jih sporočajo, da se čutijo, da niso enakopravni državljani. Zato seveda na zbornici podpiramo vsakršna prizadevanja, ki imajo za posledico izboljšanje socialnega položaja kmetom.

Jaz bi rad tri stvari izpostavil na današnji seji, ki so bili izpostavljeni tudi kot problemi, s katerimi se srečujejo naši člani.

Kot prvo. Gre za vprašanje priznanja dokupljene dobe v pokojninsko dobo brez dokupa se pravi po zakonu iz leta 1983, ki je začel veljati 1984. Ta zakon je v gradivu naveden in tudi piše, da je skladno s tem zakonom republiškim bil omogoča dokup časa opravljene kmetijske dejstvo pred njegovo uveljavitvijo vsem, ki so opravljali kmetijsko dejavnost pa niso bili vključeni v zavarovanje. To so seveda nekateri storili, po tem zakonu. Potem, sprejem zakona iz leta 2013. Uvedel je razlikovanje med pokojninsko dobo in pa pokojninsko dobo brez dokupa. Ta zakon je pač določil, da v kolikor gre za dobo brez dokupa samo ta omogoča priznanje polne pokojnine, sicer pa se uveljavi znižanje pokojnine. Torej, če ima nekdo 40 let delovne dobe in je del te dobe dokupil po zakonu iz leta 1984 ima na ta način trajno znižano pokojnino. Mi ves čas poudarjamo, da tega za kmete, ki so to storili po zakonu iz leta 1983 ne bi smeli šteti za dokupljeno dobo pač pa v pokojninsko dobo brez dokupa, ker je ta oseba dejansko opravlja kmetijsko dejavnost in so bili plačani vsi prispevki in jih ne moremo izenačiti z drugimi oblikami dokupa. Mislim, da je bilo to v samem zakonu tudi izpostavljeno, vendar neupoštevano. Zato je bilo dodatno lani, ko se je prejemala novela 2e storjena krivica na neki način, ko je bilo ostalim za dokup priznano, se pravi, za delovno aktivno državljane se je priznala pokojninska dobra brez dokupa za kmete na ne. Moram reči, da je to povsem nerazumljivo in ne razumem zakaj ta problem ni bil na neki način rešen in pričakujemo, da se bo ta problem rešil.

Kot drugo, kar bi rad izpostavil je, znižanje starostne meje tudi za čas, ko so bili zavarovani na podlagi starostnega zavarovanja kmetov oziroma se jim je ta doba priznala. Namreč, gre za - po našem mnenju - neopravičeno, da se to obdobje, ki je bilo preživeto v starostnem zavarovanju kmetov ne prizna kot vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato pač kmetje danes kljub dejstvu, da se jim je ta doba na podlagi Zakona o starostnem zavarovanju priznala nimajo pravice do znižanja starosti na podlagi vstopa v zavarovanje pred 18 letom starosti in takih ni malo, ker namreč to zavarovanje ne šteje za vstop v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po zapis 2. Mi menimo, da bi bilo tudi to krivico potrebno odpraviti in da bi bila priznana doba čas starostnega zavarovanja kmetov tudi potrebno priznati tudi za znižanje starosti.

Kot tretje, na kar bi rad opozoril, je dvig višine najnižje pokojnine tudi za zavarovance za ožji obseg, se pravi, gre za to novelo 2c, ki je za zavarovance, ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa se je uveljavila določba, ki zavarovancem zagotavlja najnižjo višino pokojnine v višini 500 evrov. Seveda to ne velja za tiste zavarovance, ki so pretežni del svoje zavarovalne dobe preživeli v ožjem obsegu pravic. Seveda, saj je bilo omenjeno danes in bom rekel na neki način razumemo, da obstajajo določene razlike v pravicah med zavarovanci, ki so zavarovani za širši obseg napram tistim, ki so zavarovani za ožji obseg, vendar menimo, da država nikakor ne sme dopustiti, da bi katerikoli zavarovanec ne glede na višino prispevkov, ki jih je tekom zavarovanja plačeval v pokojninski sklad bil slabše obravnavan kot tisti, ki prejema denarno pomoč za preživetje. Namreč, te najniže pokojnine, ki so odmerjene na podlagi zavarovalne dobe so nižje ali pa so zneski nižji kot na primer državna socialna pomoč na neki način ne razumljivo.

V samem odgovoru, ki je tudi v prilogi gradiva in je bilo vprašanje postavljeno kakšen je delež teh zavarovancev in kakšen je njihov status piše, da ni možno narediti primerjave med kmečkimi zavarovanci in prejemniki denarnih socialnih pomoči, se pravi, da tega ni možno opraviti. Seveda mi menimo, da tega ni možno opraviti zaradi tega, ker teh ni. Ker kmetje pravzaprav sploh ne morejo priti do te socialne pomoči, zaradi tega, ker jim pogoji ne dovoljujejo, da bi prišli do te socialne pomoči, ker niso opravičeni do te denarne socialne pomoči in kljub temu dejstvu, da njihovi dohodki ne zadoščajo za preživetje, namreč ne dosegajo jih zaradi zakonskih določil. Za konec bi rad samo to dodal, dejstvo je, da je država v nekem obdobju razumela poseben položaj kmečkih zavarovancev in jim omogočila, da ta svoj poseben položaj, bom rekel, specifično obravnavajo in zato je treba to obravnavo izpeljati do konca in seveda ni primerno, da jim v nekem obdobju daš nek specifičen položaj, na koncu, ko gre pa v pokoj oziroma, ko ostari mu pa spremeniš pogoje oziroma ga pustiš, bom rekel, obravnavanega nespecifično in bi bilo seveda na ta način potrebno ta vprašanja rešiti. In ni primerno, da potem na koncu, ko, bom rekel, plačuje v sklad in zagotavlja, bi rekel, neko varstvo dolgoročno za svoje življenje na koncu, ko gre v pokoj nima niti minimalnih pogojev za preživetje, to seveda ni ustrezno, seveda zato pričakujemo, da se tudi položaj vseh uživalcev pokojnin, ki so pretežni del zavarovalne dobe preživeli v ožjem obsegu pravic izboljša in s tem na način, da se njihova pokojnina dvigne do višine, ki nedvomno odraža smisel njihovega vključevanja v sistem pokojninskega, invalidskega zavarovanja in, da se reši tudi vsa ostala odprta vprašanja. In ob takem položaju, ekonomskem in pa socialnem, v kmetijstvu in na podeželju je potrebno imeti več občutka za obravnavo starejših, še posebej na kmetijah seveda pričakujemo tudi glede na to, glede na mojo razpravo danes, da se bo opravilo popravke obstoječi zakonodaji, na mizi imamo cel kup nove zakonodaje, ki sistemsko posega na to področje in seveda pričakujemo, da bo šlo to v smeri upoštevanja ekonomskih in socialnih razmer. Vsi zakoni, ki nam danes prihajajo na mizo iz tega socialnega področja poskušajo, bom rekel, obravnavati te ljudi na podeželju, bom rekel, enakovredno z vsem ostalim in jim ne priznava nekega specifičnega položaja tako iz preteklosti kot tudi za naprej in seveda drugačno obravnavanje, bom rekel, tistih, ki se bodo v prihodnje vključevali v te sisteme, daje slab signal za prihodnost, tiste, ki se odločijo za profesionalno pot v kmetijstvu.

Hvala lepa.