Lepo pozdravljeni!

Hvala lepa za besedo!

Moje ime je Špela Isop, prihajam iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sem pa v vlogi namestnice generalne direktorice na Direktoratu za socialne zadeve. Kot že rečeno se naša ministrica dr. Anja Kopač Mrak vrača iz službene poti tako, da se nam bo pridružila kasneje. Jaz se sedaj zahvaljujem za te uvodne besede in za možnost, ki ste mi jo dali.

Bi s strani našega ministrstva v zvezi z izpostavljeno socialno problematiko starejšega kmečkega prebivalstva uvodoma povedala, da sama pravica do pokojnine ni pravica do socialnega varstva, ampak gre dejansko za pravico iz naslova socialnega zavarovanja. Naj izhajamo iz tega, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nas temelji na tem zavarovalniškem principu. Ko se vprašamo kaj to pomeni? Gre za to, da pravico do pokojnine izhaja iz tega minulega dela, temelji pa na prispevkih, ki so bili plačani v času te aktivne dobe zavarovanca. Menimo, da mora obstajati sorazmernost med vplačanim prispevkom in pa med prejemki iz sistema. Sama pokojnina naj bi pa predstavljala nekako nadaljevanje oziroma nadomeščanje tistega dohodka, ki ga je zavarovanec prejemal tekom svoje aktivne dobe. Tako da v zvezi z obravnavano problematiko želimo izpostaviti, da so čisto zgodovinsko gledano kmetje v tem skupnem sistemu obveznega pokojninskega in pa invalidskega zavarovanja vedno veljali za posebno ranljivo skupino zavarovancem in jim z razliko od obveznosti delavcem jim je bilo potrebno omogočati določene nižje obveznosti. Takrat je veljalo pravilo, da mora sistem zavarovanja upoštevati te omejene ekonomske zmožnosti kmetov in da se jim tudi ne sme nalagati določenih obveznosti, ki jih sami ne bi mogli nositi. Tako da v vsem obdobju, ko so vključeni v ta enotni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetje dejansko plačujejo samo prispevek za zavarovanca recimo prispevek za delodajalca se zanje plačuje iz proračuna. Kar se tiče teh posledic odločitev posameznikov za zavarovanje za ožji obseg pravic po predhodno veljavni zakonodaji se pa to danes odraža predvsem tudi v nizki višini pravic, ki jih sedaj lahko pridobivajo na podlagi te vključitve v zavarovanje. Iz tega razloga tudi temeljne določbe ZPIZ-2 ne omogočajo več možnosti za zavarovanje v tem ožjem obsegu pravic. V primeru, da bi kmetje imeli enake pravice kot delavci in bi pri tem plačevali bistveno nižje prispevke bi se razlika med vplačanimi prispevki na eni strani in pa priznanimi pravicami na drugi za širši obseg bi se pokrivalo v breme solidarnosti vseh zavarovancev oziroma bi šlo to v breme državnega proračuna. Na podlagi navedenega pri nas na ministrstvu menimo, da se problematike nizkih pokojnin starejšega kmečkega prebivalstva ne da reševati v okviru pokojninskega sistema.

Bi pa dodala, da socialno ogroženi kmetje in kmečki upokojenci lahko pridobijo pravice iz javnih sredstev seveda, če izpolnjujejo za to predpisane zakonske pogoje. Sam sistem socialne varnosti se veže med drugim na socialno stisko. Osebe oziroma družine. Pridobivanje teh pravic je drugače kot pri socialnem zavarovanju ni odvisno od predhodne odločitve v zavarovanje. Tako da v zvezi s tem bi omenila, da kmečki upokojenci imajo iz naslova socialnega varstva več pravic. Tukaj gre za pravico do denarne in socialne pomoči tudi izredne denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka tudi do pravice plačila prispevkov za obveznosti zdravstveno zavarovanje in tudi do kritja te razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Poleg tega so recimo oproščeni tudi plačila RTV naročnine. V zvezi s pravico do varstvenega dodatka na tem mestu bi dodatno pojasnili, da je bil varstveni dodatek do leta 2012 del pokojninske zakonodaje. S prehodom te pravice v sistem socialnega varstva se je recimo omogočili, da so do varstvenega dodatka upravičeni tisti kmečki upokojenci, ki so bili obvezno pokojnino zavarovani za ožji obseg, kar recimo prejšnji sistem varstvenega dodatka pred letom 2012 ni omogočal. Tako da sistem samega socialnega varstva upravičenosti do pravic iz javnih sredstev veže med drugim seveda na socialno stisko osebe in drugače kot pri samem socialnem zavarovanju ni odvisno od prehodne vključitve v socialno zavarovanje.

Morda za konec v zvezi s tem predlaganim sklepom odbora. Pri nas ocenjujemo, da so v okviru pokojninskega sistema in pa na področju socialnega varstva kmetje že zaznani kot ranljiva skupina tako, da so deležni velikega dela solidarnosti znotraj pokojninskega sistema. Na ostalih področjih se pravi tudi na socialnih pa so obravnavani po kriterijih, ki so enaki tudi za druge ranljive skupine.

Hvala lepa.