Govor

Marijan Pojbič

Ja, spoštovani, jaz mislim, da ste vsi, ki ste prejeli ta sklic, lahko tudi prebrali našo obrazložitev v tem sklicu.

Jasno je, da je stanje tistih, ki živijo na robu revščine, in to so prav tisti, ki so se v preteklosti ukvarjali s kmetijskimi gospodarstvi, da imajo torej izjemno velik problem za preživetje. Mi, v Slovenski demokratski stranki smo s tem, ko smo pripravili sklic te seje, seveda želeli opozoriti na to izjemno problematično stanje oziroma situacijo. Kot sami veste, se nekateri kmetje v preteklosti, pa ne bi rad zahajal v preteklost, na žalost je tukaj en del zgodovine kot temeljni problem tega, tega, kar se vleče tudi sedaj, ker v nekem trenutku kmetje sploh niso imeli možnosti, da bi se pokojninsko, in tako dalje zavarovali. Šele, mislim da, leta, če se ne motim, leta 1999 je bil sprejet zakon, kjer je bilo to možno, ampak spet so bili takrat praktično dvorazredni. Eni, ki so delovali v zadružništvu, so imeli eno možnost zavarovanja, drugi, ki tam niso bili prisotni, pa drugo možnost. To ne samo, da je bilo protiustavno, je bilo tudi nesprejemljivo, ampak ravno zaradi tega je danes tak problem, kot je, da veliko tistih, ki naj bi živeli od tega, kar so pridelali na kmetijskih gospodarstvih… Tukaj se moramo seveda zavedati tudi tega, da se je sploh na periferiji, od koder jaz prihajam (Slovenske gorice, da ne govorim potem za cel del proti Prekmurju, Pomurju, Koroški, in tako dalje, in tudi v ostalih delih Slovenije), zgodilo to… To je pa zgodovinski problem, ker so imeli ljudje po tri, štiri, pet hektarjev zemljišč, od tega praktično tudi, če bi zakonodaja določala drugače, vprašanje, če bi si lahko zagotavljali potem tudi pokojnine, ker sami veste, da tisti, ki ostane na takšni majhni kmetiji sam, ima zelo velike težave, ker danes s 300, 400 ali pa 500 evri praktično ni mogoče preživeti. To je bilo takrat sprejeto, kot sem povedal, potem pa se je leta 2010 zgodil tisti ključni problem. Ti ljudje so po prejšnjem zakonu dobili tudi kmečke pokojnine. Ne glede na višino kmečkih pokojnin je bilo v vsakem primeru boljše kot pa nič in so lažje živeli. Potem pa je leta 2010 prišlo do tega, da so Socialni demokrati – pravzaprav je bil takrat minister dr. Ivan Svetlik in sedanja ministrica je bila, mislim da, državna sekretarka – sprejeli zakon, s katerim so praktično izbrisali te državne kmečke pokojnine in to je bil seveda šok za ljudi, oni pa so jih napotili, da naj bi potem dobili neke socialne transferje, ali je to varstveni dodatek, pa še socialna pomoč, vendar je bilo hkrati v zakonodaji sprejeto, da pa se v primeru, če bodo do tega prišli, država usede na njihovo premoženje in plombira njihovo premoženje. To je bila tista ključna pika na i in tisti žebelj na krsto in potem seveda normalno, logično, ko se je to zgodilo, se ljudje za to niso odločali, ker tisti, ki pozna tisto širše okolje, pa tisti, ki se malo spozna na kmetijstvo in na tiste majhne kmetijice, in tako dalje, to so ljudje, ki so si recimo eno hišico prigarali v celem življenju. Ko ti nekdo da plombo gor, in tako dalje, kot so s tem zakonom naredili, se ljudje pač niso odločali za ta dodatek in pa to socialno pomoč in varstveni dodatek. Zato se pač niso odločali in so potem živeli tako, kot so živeli. Logično je, da je to povečalo revščino med temi ljudmi. Pred kratkim je bil sprejet zakon, s katerim smo to situacijo malce izboljšali, ampak problem je bil v tem, da smo tudi v Slovenski demokratski stranki takrat, mislim da, trikrat vložili zakon, da bi to zadevo uredili na primeren način, ampak to pač ni šlo skozi. Potem se je koalicija v skrajni stiski, ker so se bližale volitve, odločila skupaj z vsemi strankami, da smo sprejeli nek kompromis in zakon, ki pa je še daleč od tistega, kar smo mi, v Slovenski demokratski stranki predlagali. Mi smo takrat predlagali, da so tudi tisti, ki so prejemali varstveni dodatek do trenutka sprejemanja novega zakona, upravičeni oziroma je tista njihova obveznost do države izbrisana, ampak se to ni zgodilo. To se ni zgodilo in vsi tisti njihovi potomci ali pa tisti, ki bodo nadaljevali s to zgodbo, bodo to morali plačati do trenutka, ko je bil sprejet ta nov zakon. Tukaj je bilo tudi limitirano na 120 tisoč evrov, kar mislim, da ni velik problem, kar mislim, da je tudi prav, da smo postavili nek limit, ker enostavno, če ima nekdo tri hiše ali stanovanja, je to dovolj velik finančni zalogaj, da lahko potem tistega človeka tudi preživi in ne potrebuje potem teh državnih subvencij, in tako dalje.

No, v glavnem vse to, kar sem zdaj povedal, kar sem skušal zelo na kratko povedati, je pač posledica nekih okoliščin, posledica neke zgodovine in tudi posledica vlade Boruta Pahorja in Svetlika, ki so ta zakon sprejeli. Mislim pa, da je bil ta Svetlik minister iz kvote Desusa, če se ne motim. Ja, je bil, tako je, ne kimat, ker je bil. In ravno zaradi tega, ker gre tukaj tudi za problem, da Desus vseskozi govori, kako se zavzema za naše, slovenske upokojence, ne glede na to, kdo je, od kod je in kako se piše. Če se zavzemajo za njih, bi se morali zavzeti tudi takrat, ko so bile ukinjene te državne pokojnine kmetom ali pa kmeticam, kakorkoli že, ampak tega ne mislim v negativnem smislu. Mi vsi vemo zdaj, ko spremljamo te ankete teh naših… Tisti, ki pač izvajajo takšne in drugačne ankete oziroma spremljajo stanje slabšanja na področju ali pa povečevanja na področju revščine, ugotavljajo, da je temu tako in da je največ revnih ravno iz te populacije, iz te zadeve, o kateri mi danes tukaj govorimo. Tudi to je bil eden od ključnih razlogov, da smo mi takrat ta predlog zakona… Pač predlog zakona, se opravičujem, ta priporočila, ki jih danes tukaj obravnavamo, vložili.

Smo pa tukaj predlagali potem tudi še dva sklepa in bi čisto na kratko ta sklepa predstavil, pa bi potem še v razpravi dodal tisto, kar mislim, da je prav. Predlagali smo tudi Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da po končni razpravi sprejmeta naslednja dva sklepa … »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta se seznanila s stališčem Vlade Republike Slovenije do socialno ogroženih starejših nekdanjih kmetovalcev in ukrepi, ki jih je sedanja Vlada Republike Slovenije sprejela za odpravo socialne ogroženosti te družbene skupine.« In pa drugič: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide in Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagata Vladi Republike Slovenije, da v roku enega meseca opravi analizo socialnega in zdravstvenega položaja kmečkih zavarovancev in pripravi konkretne zakonske predloge za izboljšanje njihovega položaja, ki jih bo lahko Državni zbor Republike Slovenije sprejel do konca leta 2018.« Jaz mislim, da sta ta dva sklepa zelo korektna, nepolitična in mislim, da tudi zelo pomembna. Ko smo se v Slovenski demokratski stranki odločili vložiti ta priporočila, smo želeli opozoriti na to, da je stanje tako slabo, da je treba takoj ukrepati, da je treba takoj ukrepati, torej ukrepati čim prej in čim prej poiskati ustrezne rešitve, ker mislim, da imamo še dva, tri, štiri mesece – koliko je še? – do volitev, še dovolj časa, če želimo in če imamo skupni interes popraviti, bom rekel, mislim tudi krivice, ki so se tem ljudem zgodile, na katere pa sami v nekem določenem trenutku sploh niso imeli možnost vplivati. Jaz mislim, da se vsi, ki sedimo v Državnem zboru, zavedamo tega, da pri nas ne moremo imeti prvo- in drugorazrednih državljanov, kar se nam v vedno večji meri dogaja, temveč moramo skrbeti za vse na enak, enakopraven, tudi ustavno določen način. Se pravi, vsi ljudje morajo biti enakopravno, enakovredno obravnavani, zato mislim, da se tega, kar smo zapisali, in tega, kar sem zdajle poskušal na kratko povedati, vsi zavedamo in v tej razpravi, upam, bomo slišali vse tisto, kar mislim, da bi bilo prav, in da na koncu podprete ta dva sklepa, s katerima nikomur nič ne nalagamo, ampak prosimo, da politika stopi skupaj in pomaga tistim, ki so v tej družbi na robu revščine ali pa pod robom revščine in ki so definitivno skupina, ki je najbolj ogrožena in ki je tudi najbolj izpostavljena, kar se tiče revščine v naši družbi.

Hvala za uvod.