Hvala, spoštovana predsednica, za dano besedo. Spoštovani gostje, na čelu s predstavniki pristojnih ministrstev, vseh ostalih organizacij in posameznikov in posameznic, lep pozdrav v mojem imenu.

Mislim, da je prav, da po letu 2007, ko smo dobili zadnji neko vsebinsko spremembo novele zakona o avtorski in sorodni pravici, da se tudi na takšnem srečanju, ne samo verjetno na kakšnem internem sestanku ali na ministrstvu ali na uradu vsi skupaj seznanimo kakšno je presečno stanje na področju kolektivnih organizacij, ampak da tudi pogledamo kakšne so rešitve za naprej. In jaz upam, da bo šla intenca te današnje seje ne v odkrivanje tople vode za nazaj, ampak odkrivanje rešitev za naprej.

Sam osebno se s problematiko, če želimo tako reči oziroma tematiko kolektivnih organizacij, zaradi takšnih in drugačnih funkcij oziroma položajev, ki sem jih opravljal, spremljam to delovanje že približno 15 let, 10 let sem v Državnem zboru, in poslušam s strani tako kolektivnih organizacij, pa tudi na drugi strani s strani avtorjev in na tretji strani s strani uporabnikov takšne in drugačne informacije, zato sem tudi ne prvo in verjetno tudi ne zadnje poslansko vprašanje naslovil na trenutnega ministra za gospodarstvo gospoda Počivalška, kjer me je zanimalo koliko so kolektivne organizacije zbrale v tem desetletju, koliko teh sredstev so razdelile avtorjem oziroma svojim članom in koliko nadzorov, kakšnih in od koga je bilo izvedeno nad kolektivnimi organizacijami, kot sem že rekel, vse to za obdobje zadnjih 10 let.

Glede na podatke, ki jih je minister dal, za kar se mu tudi zahvaljujem, je pač neizpodbitno dejstvo, da kolektivne organizacije približno razpolagajo vse skupaj z 20 milijoni evrov, predvsem gledamo od leta 2011, 2012 naprej, ko so tudi bile ustanovljene še 11. 12. naprej, ko so tudi bile ustanovljene neke, še dve dodatni kolektivni organizaciji. Je pa tudi dejstvo, da vsaj po podatkih, ki jih ministrstvo ima, kar mu seveda posredujejo kolektivne organizacije, da lahko tako, malo čez palec, glede na različne kolektivne organizacije, približno dve tretjini teh sredstev kolektivne organizacije naj bi razdelile med svoje člane oziroma med svoje uporabnike. Je pa dejstvo, da je tudi minister zapisal, da seveda je ključni organ, ki bdi nad delovanjem kolektivnih organizacij pač Urad za intelektualen lastnino, ki ima v skladu z zakonom določene pristojnosti. Je pa v tem poslanskem vprašanju minister seveda tudi sam rekel, da pa trenutno veljavni ZASP je potreben sprememb, kajti tako, recimo na enem primeru ne vsebuje natančnejše določbe o tem, kako in katere podatke mora kolektivna organizacija vključiti v letna poročila. Zato so, ne samo po našem mnenju, predvsem pa tudi po mnenju uporabnikov posamezne kolektivne organizacije različno prikazovale podatke o zbranih sredstev. Ene so upoštevale eno, eno drugo, ene niso podatki o realizaciji z DDV, nekatere so samo fakturirane zneske, nekatere samo plačane račune in tako naprej. Skratka prišlo je, vsaka kolektivna organizacija je imela v bistvu nek svoj, v skladu z internim aktom pravico do delovanja in razpolaganja s temi sredstvi. Ampak, če pogledamo presečno stanje danes, vidimo, da na žalost niti samo stanje v kolektivnih organizacijah ni optimalno, zato tudi sami podpiramo spremembo zakonodaje, da prihaja ne samo do trenj med posameznimi kolektivnimi organizacijami, ampak na drugi strani tudi z uporabniki, predvsem so tukaj glasni člani v trgovinski in pa obrtni zbornici. In pa vsaj v zadnjega pol leta, kar se bolj aktivno ukvarjam s to zadevo, moram reči, da tudi sami določeni člani kolektivnih organizacij niso zadovoljni s tem, kar jim kolektivna organizacija nudi. Določeni imajo probleme z izplačevanjem svojih nagrad oziroma svojega dela, določeni imajo probleme, ker imajo občutke, da njihovi organi od vodstva pa do skupščine ne deluje tako kot bi morala. Skratka več odprtih vprašanj, ampak po našem mnenju tudi to ima za posledico, da mi, kot zakonodajna veja oblasti predvsem pa urad, ki je po našem mnenju ključen organ, včasih ali premalo aktivno, zavestno ali nezavestno deluje v tej smeri, da se situacija na tem področju uredi. Vendar nepreglednost zbranih in razdeljenih avtorskih sredstev, ni edina težava. V javnosti se pojavljajo obtožbe v zelo visokih in nepreglednih zneskih, ki naj bi si jih v obliki sejnin in podobnih prejemkov delila vodstva kolektivnih organizacij. In tudi tukaj mislimo, da je treba v zakonodajnem postopku oziroma v vseh aktih pregledati tudi mednarodno primerjavo in na podlagi dobrih praks in dobrih izkušenj narediti podoben sistem.

Še več, po trditvah velikega števila avtorjev je poseben problem tudi delitev sredstev med samimi avtorji. Tako so sami avtorji, s katerimi sem se srečeval v teh preteklih pol leta rekli, da imajo občutek, da so sicer na trgu, ampak da je od posameznikov, predvsem od posameznih vodstev kolektivnih organizacij in pa posameznih radijskih urednikov, da imajo neko skepso ali so določeni privilegirani, določeni pa deprivilegirani. Tako naj bi avtorji, katerih pesmi se predvaja manj prispevali svoje honorarje v skupni sklad, iz katerega pa imajo občutek, da se potem večja količina tega denarja nakaže samo določenim avtorjem. To posledično vodi tudi v zmanjšanje števila avtorjem. Če samo vidimo pri zadnji razpravi pri Zakonu o medijih, imamo v Poslanski skupini SDS občutek, da nikakor nimamo nekega skupnega političnega interesa, da zaščitimo slovensko glasbo, kar pa mislim, da bi morale biti tako ZASP, kot Zakon o medijih ključna nosilca tega.

Kot sem že rekel poseben problem je tudi, da imajo predvsem po mnenju avtorjev, radijski uredniki in lastniki vso možnost vplivanja na število predvajanja določene skladbe, kar seveda: po mnenju določenih avtorjev hote ali ne hote vpliva na možnost njihovih posnetkov in tudi do manipulacij. Poleg navedenega transparentno javna delovanja kolektivnih organizacij, na tem področju je problematično zaradi različnih notranjih aktov. Kot vemo vsaka kolektivna organizacija ima neko svojo pravno obliko, kar onemogoča vsaj po mnenju avtorjev, pa tudi uporabnikom, vsem članom enakopravni status in sodelovanje pri opravljanju kolektivnih organizacij. Tukaj v poslanski skupini predvsem pogrešamo nadzor v zadnjih letih in na žalost je ključni problem na temu področju, da slovenska javnost iz medijev izve določene podatke glede delovanja kolektivnih organizacij in po našem mnenju niti ti podatki, ki pricurljajo v javnost niso realna slika, kar se na področju opravljanja s kolektivnimi organizacijami dogaja.

Skratka v javni razpravi so trenutno dva zakona, en osnutek zakona, ki smo ga pripravili v Poslanski skupini SDS, ki ima določene cilje glede večje transparentnosti, večjega nadzora nad kolektivnimi organizacijami, večjo vlogo avtorjev in pa seveda na drugi strani naš predlog, ki je enotna položnica, kar je po našem mnenju hočemo nočemo prisililo kolektivne organizacije, da se ne pogovarjajo o preteklosti, ampak se pogovarjajo o prihodnosti in se pogovarjajo o skupnem delovanju. Na drugi strani pa bi ta enotna položnica vsaj po našem mnenju prinesla večji honorar avtorjem in pa manjše stroške za uporabnike.

Skratka seja po našem mnenju, kot sem na začetku rekel priložnost, da posamezne kolektivne organizacije zgladijo nerešena vprašanja za nazaj, ampak v Poslanski skupini SDS pričakujemo, da bo razprava prišla predvsem o tem, kakšno naj bi bilo stanje v kolektivnih organizacijah, stanje v sodelovanju kolektivnih organizacij in pa uporabnikov in pa avtorjev od zdaj naprej, da ne bi današnja seja zvodenela v nekem prepirljivem slogu kdo je kaj naredil, kdo je kaj naredil. Glede na to da imamo tokrat tako predstavnike ministrstev, kot izvršilne veje oblasti, ki skupaj z uradom naj pripravijo zakon v skladu z našim sklepom, imamo tukaj nas poslance, ki bomo odločali o teh zakonodajnih spremembah in pa seveda je prav, da se poslanci in pa preko naše današnje skupne seje tudi javnost seznani z realnim stanjem na področju kolektivnih organizacij. Zato tudi predlagamo sklep o katerim bi potem razpravljali. To pa je, da tako odbor, kot pa tudi komisija pozivata Ministrstvo za gospodarstvo, da nemudoma enotno uredi področje delovanja kolektivnih organizacij in razdeljevanja zbranih sredstev na avtorja na način, da bodo zagotovljena transparentnost, nadzor, pravičnost, razdeljevanje teh sredstev in pa seveda na drugi strani, da se še naprej spodbuja slovenska kultura in pa ustvarjalnost. Toliko za uvod. Hvala.