Hvala spoštovana predsednica odbora za gospodarstvo. Spoštovani predsednik komisije, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vsi vabljeni, vidim, da nas je danes na to jutro veliko skupaj, kar pomeni, da je tema izredno zanimiva.

Uvodoma, se v bistvu želimo zahvaliti ali pa mogoče celo izraziti neko podporo sklicu te seje, saj je za nas, tudi kot za ministrstvo ta tematika izrednega pomena. Vprašanja o katerih bomo govorili danes, je že kot je gospod poslanec Lisec povedal, je na mizi že več kot desetletje in kolikor je meni osebno znano nobena politika, ni uspela združiti moči tako daleč, da bi uspela pripraviti nov zakon, govorim sedaj o Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah, ki bi hkrati urejeval seveda področja delovanja kolektivnih organizacij in pa še drugo področje, ki je veliko bolj pomembno. To je področje avtorskega prava. Zato smo danes v neki situaciji, kjer predvsem na tem drugem področju izredno zaostajamo avtorju so hendikepirani in zato ne morejo tudi normalno delovati v tej moderni dobi. Zato smo se na ministrstvu odločili, v bistvu že spomladi lani, da se lotimo stvari malce drugače, zato smo 6. poglavje ZASPA izvzeli in pripravili zakon o kolektivnem opravljanju avtorske in sorodnih pravic, z namenom, da najprej uredimo upravljanje kolektivnih pravic in potem, za tem seveda tudi same avtorske pravice in avtorsko pravo. Kajti to da je avtorsko pravo talec dejansko upravljanja kolektivnih organizacij je skratka nesprejemljivo. In zavedamo se pomena avtorske pravice, njenega učinkovitega upravljanja in predpogoj za ustvarjalni in kulturni razvoj posameznika in družbe je ravno to. Zato, želim poudariti, da s tem ko Poslanska skupina SDS predlaga sprejem sklepa, ki bi MGRT v bistvu naložil, da enotno uredi področje delovanja kolektivnih organizacij in razdeljevanja avtorskih honorarjev, na način, da bo zagotovljena preglednost, pravičnost, spodbujanje slovenske kulture in ustvarjalnosti, lahko rečem da danes, tako kot je že poslanec rekel, lahko resnično govorimo o prihodnosti in vam predstavimo nekatere izmed rešitev, ki so v bistvu v zakonu tudi že pripravljene.

Zdaj zakon, je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja. Zato pa, o stvareh, ki bom govorila naj se ve, da se med resorji še usklajujemo, načeloma imamo odprta vprašanja, še z nekaterimi, v bistvu enim ministrstvom in seveda s službo z vlade z zakonodajo, kjer na koncu usklajujemo. Rada bi pa povedala, da smo pripravo tega zakona tudi začeli na en tako bolj transparenti dialoški način, in sicer 15. julija, smo obvestili vse kolektivne organizacije, vse uporabnike in uporabnike v smislu njihovih reprezentativnih organizacij in pa avtorje, da se bo pripravljal ta zakon. Že v naprej smo napovedali tudi termine, kako, v katerih so potekali sestanki in vedno so bili povabljeni vsi deležniki. Izrecno smo želeli združiti skupine skupaj in videti njihova mnenja v skupnem dialogu, ne v posamičnem. Tako se je v bistvu po javni obravnavi, ki smo jo po določenih sestankih, smo zakon predstavili javnosti, obravnavali v javnosti, in sicer od 19. 9. in 18. 11. smo na mizi imeli štirideset pripomb, kar je izredno veliko. Po tem smo zopet začeli usklajevanja z vsemi deležniki, kjer izrecno poudarjam, da smo jih povabili skupaj na sestanke, ravno zato, ker smo želeli, da se oni sami poenotijo o načinu o katerem naj bi bile kolektivne organizacije od sedaj naprej upravljane. Se pravi kot sem rekla, zakon je trenutno v medresorskem usklajevanju in želimo si, da bi februarja prišel tudi v Državni zbor. Zdaj če je to nemudoma, potem je to v redu, če je to kaj izven nemudoma, potem lahko odbor to korigira v skladbo.

Pomembno pa je, da je naš glavni cilj zakona večja preglednost delovanja kolektivnih organizacij in večja vključenost imetnikov pravic v sprejemanju ključnih odločitev kolektivnih organizacij. Osrednje mesto sedaj imetniku, aktivno sodeluje pri upravljanju svoje pravice, določa način delitve honorarja s pomočjo tega, da se v bistvu skupščina s statutom določa kako to deluje in pa seveda tudi neke druge zadeve. Glede na to, da je poslanec sam omenil, da ne gremo v preteklost, da gremo v prihodnost, bi jaz vseeno želela danes izkoristiti priložnost in neke te osnovne zadeve ravno z vprašanji katere ste odprli izpostaviti na kakšen način so rešene.

Glede članstva, končno se ureja pravica imetnikov pravic, da postane član kolektivne organizacije in tudi na kakšen način, izrecno v zakonu in pravila članstva, bodo morala temeljiti na objektivnih preglednih in nediskriminatornih pravilih določenih v statutu. Jasno se določa tudi upravljavska struktura kolektivne organizacije. To se pravi vsaka kolektivna organizacija po predlogu zakona naj bi imela skupščino nadzorni odbor in poslovodstvo. Določa se način sklica skupščine, pri čemer poudarjam, da se daje pravica manjšini imetnikom pravic, za sklic skupščine, kar je izrednega pomena. Določajo se pristojnosti tudi nadzornega odbora in poslovodstva bolj natančno in sicer tudi odškodninske, ter tudi izrecno v zakonu je napisano, nujnost razkritja nasprotja interesov. Glede avtorskih honorarjev, o katerih težava je bila omenjena. Določa se način delitve avtorskih honorarjev, lahko se delijo v skladu na skupščini sprejetimi pravili v statutu glede delitve, se pravi avtorji sami na skupščini določajo na kakšen način se honorarji delijo. Zbrani avtorski honorarji se lahko porabijo zgolj za stroške poslovanja in za odbitke za namenske sklade, ki se po statutu lahko oblikujejo, v kolikor se avtorji strinjajo, da se v okviru organizacije, takšen je zdaj predlog, smo še v usklajevanju, tako da jaz govorimo o predlogu. Zakonom najvišji odstotek stroškov poslovanja sicer v tem predlogu trenutnem ni določen, kajti na ministrstvu menimo, da avtorji sami v kolektivni organizaciji s statutom lahko določijo ta najvišji strošek. Tam, kjer zaupajo svojo pravico. Stroški poslovanja morajo biti razumni, utemeljeni in dokumentirani, predvsem pa povezani samo z upravljanjem kolektivne organizacije.

Na novo se določa pravica imetnikov do vpogleda dokumentacije v podatke kolektivne organizacije. To je bilo v bistvu skupno mnenje vseh in če, čisto v zadnji fazi, če bo kolektivna organizacija vpogled zavrnila, bo imetnik pravic lahko zahteval vpogled na sodišču. Kolektivna organizacija se obvezuje k temeljitemu obveščanju imetnikov in sicer objav določenih ključnih dokumentov na sami spletni strani. Glede objave podatkov in letnih poročil, bi rada omenila naslednje: omenjene so bile različne pravne statusne oblike in pa različni statusi kolektivnih organizacij. Vemo, da imamo zavode, mogoče tudi kakšno društvo. Ta zakon se dviguje nad, se pravi določa standardno obliko letnega poročila. In to je tisto, kar pač je gospod poslanec omenil. Se pravi gre za sestavo, določeno sestavo, na koncu tudi sprejem, revizijo in objavo letnih poročil vseh kolektivnih organizacij ne glede na pravno obliko. S tem je bilo v preteklosti kot že rečeno veliko težave, sedaj se ta zakon dvigne nad status. Letno poročilo mora sprejeti skupščina, najkasneje v osmih mesecih po koncu poslovnega leta in se predloži AJPES. Vsebuje pa glavne računovodske izkaze, prilogo računovodskim izkazom, poročilo o namenskih skladih, poročilo o izvedenih aktivnostih in tako naprej. Skratka, oblika poročila je v zakonu določena. Letno poročilo mora biti tudi revidirano, pri čemer poudarjam, da je zdaj zakon pač predvideva, da člani, ki dosegajo 5 % vseh glasovalnih pravic se daje jim tudi pravica do posebne revizije. Mogoče še zelo pomembna točka. Transparentno zakon tudi ureja poslovanje kolektivk z zunanjimi izvajalci. In sicer, če kolektivna organizacija nanj prinese upravljanje administrativno tehničnih nalog, zunanji izvajalec bo lahko le gospodarska družba, ki bo pod nadzorom kolektivne organizacije in pogodba bo stopila v veljavo šele s potrditvijo na skupščini kolektivne organizacije. Zdaj bolj natančno se določa tudi nadzor in ukrepi nadzornega organa, kasneje bom tudi prosila, da seveda direktor Urada za intelektualno lastnino gospod v.d. gospod Vojko Toman poda določene obrazložitve, kar se tiče nadzorov. Zdaj, kar je tudi težava, zakon sedaj drugače določa nekoliko stvari okoli sveta avtorskega prava, vemo, da imamo trenutno situacijo, ko je svet odstopil, pa ga nimamo. Zdaj v tem zakonu pač svet ne more odstopiti, dokler ni novega, to je ena razlika. V bistvu tudi odločanje o vprašanjih je časovno omejeno. V devetih mesecih pač svet mora odločiti o določenem vprašanju.

Zdaj mogoče samo še nekaj besed okoli splošnega upravljanja, to ni bilo izpostavljeno, pa vendarle obstoječi predlog enako kot po veljavni ureditvi za najbolj množične primere uporabe avtorskih del po usklajevanju z avtorji in kolektivkami, za razliko od tistega, kar je bilo v javni obravnavani določeno, še naprej imamo določeno obvezno kolektivno upravljanje,: s tem da po usklajevanju obstoječi sistem enega ohranja, tudi eno dovoljenje eni kolektivni organizaciji. Se pravi v zakon, ki je bil v javni obravnavi v tem delu je bil malce drugačen, kot naš predlog, je odpravljal monopol. Predlog pa tudi določa dve izjemi. Tudi o tem smo v Državnem zboru velikokrat poslušali. In sicer gre za to da imetnik pravice, avtorske pravice izjemoma lahko uveljavlja individualno ali preko neodvisnega subjekta za upravljanje pravico in sicer, kadar živa izvedba ne odrskega glasbenega in pisanega dela, če je glavni izvajalec krat imetnik pravic na vseh delih, ki so bila izvajana na določeni prireditvi in pa lahko se imetnik odloči, da v bistvu za javno predvajanje fonograma in se odpove materialnim pravicam na prireditvah. To kar smo mi takrat poslušali, da je težava. Seveda kadar je lastnik vseh pravic.

Glede vseh ostalih vprašanj, kot sem že rekla bom prosila tudi urad, da poda komentarje, prav tako je še Ministrstvo za kulturo, mislim da tukaj. Rada bi pa rekla, da predstavljene rešitve so nas da le po resnično skoraj eno letnem delu ministrstva. V veselje mi je slišati, da načeloma poslanci široko podpirajo vsaj smer teh rešitev, saj detajlno se boste seznanili z zakonom in potem tudi imeli možnost korekcije in zato tudi apeliram, da resnično tokrat uspemo vsi skupaj, da ta zakon pride v Državni zbor in da se v najširšem možnem kompromisu za vse, za avtorje v prvi vrsti, za kolektivne in za uporabnike tudi sprejme. S tem bomo rešili težavo, samega prava, avtorskega prava, ki je pa nujno potrebno temeljite prenove. Hvala. Seveda smo pa na voljo za vprašanja, tudi kasneje s sodelavci.