Lepo pozdravljena vsa zainteresirana javnost in gospa ministrica. Rekel bi, hvala lepa, da je ugriznila v to kislo jabolko, vendarle lepo jabolko še ne pomeni, da je tudi užitno. Podpiram to njeno težnjo, kajti prebudila se je za vsaj delček tistega za kar, škoda, da so kolegi šli, to se pravi, da jih premalo zanima, kako se bo razvijala razprava do konca. To je čisto slovenski sindrom. Svoje povedati in iti, ne pa poslušati druge, kaj se bo povedalo.

Borut Pahor je na odprti seji v Zagrebu, kjer so ga spraševali o nacionalnosti izjavil: Slovenci imamo lastno državo, nimamo pa nacionalne zavesti. In tukaj mu dam popolnoma prav. Pred tremi tedni sem bil na 70 letnici društva hrvaških skladateljev, kjer so kompletno samo hrvaško glasbo in odprite katerikoli njihov program, z redkimi izjemami imamo tujo glasbo, drugače pa je njih je to njihov program. Na slavnostni seji, ki je bila pred samim večernim koncertom, je bilo izpostavljeno, da če odmislimo ves umetniški potencial in vse ostalo, nacionalnost in drugo, preveč jemljemo glasbo tudi samo kot potrošnjo. Ampak ravno tako so glasbeniki tisti, ki ustvarjajo svoj produkt pa naj bo to na zabavnem, narodno-zabavnem in resnem področju. Ta produkt, če ga ne zna država s svojim instrumentom unovčiti je izgubljen za Slovenijo. Mi izplačujemo v tujino. Najboljši slovenski glasbeniki nam bežijo v tujino in ustvarjajo v tujem jeziku, ker upajo, da bo vsaj tam za njih prostor, če ga doma v svoji majhni državi ni. Torej, tukaj se mora nekaj spremeniti. Podpora temu zakonu, ki bi pa moral biti bolj radikalen, samo vsaj korak je, v pravo smer. Na eni strani podpora nacionalnosti. Po drugi strani pravijo RTV ima monopol. Zakaj ga ima? Zaradi tega, ker je vlagal v produkcijo. On je imel lastno produkcijo, ki žal danes zamera zaradi prevelikih, resnično tukaj ni prostor, da bi govoril o produkciji, kako smo posebno resni skladatelji, smo pri tem izredno onemogočenih, za nas je simfonični orkester, so ti koncerti edina možnosti svoje promocije in čakaš 10 do 15 let včasih na izvedbo kakšnega svojega dela. Vsa ostala produkcija nastaja v lastnih produkcijah in hišah in tega je ogromno. Naj ne vpijejo tiste radijske postaje, ki ne vrtijo resne muzike, da ni slovenske produkcije. Slovenske produkcije je dovolj in dovolj kvalitetna, da se sooča z vso svetovno glasbeno produkcijo. Samo če ne znamo v lastni državi svoje produkcije prodati, kako jo bomo prodajali drugje. To je drugo.

Tretje. Ni samo strošek. Ker so gledali skozi ekonomski strošek, je danes edina založba, ki v Sloveniji še deluje, Društvo slovenskih skladateljev, ki izdaja stvari. Tudi mi smo šli od Sepeta do Privška do Robežnika vse te stvari popevke izdajati, ker nihče ne vidi ekonomskega interesa, ker ga tudi ni, ker ga ne pokriješ. Samo tudi to je nacionalni interes, torej skrbeti za založništvo. Tega danes ni. Kolikor poskrbi vsak posameznik.

Predvsem pa mora biti sodelovanje v produkciji. Tukaj bo treba zagotoviti določena sredstva, da se bodo tudi večji projekti, ki so dobri, da se potem tudi ohranijo na nosilcih zvoka in ostajajo v naši produkciji. Tukaj bo velika podpora. Žal se drugi produkcije ne lotevajo, samo naša RTV hiša, s katero Društvo skladateljev Slovenije zgledno sodeluje, kajti izdajamo skupno ARS Sloveniko in tudi edina izložba, ki izdaja in ima interes za slovensko glasbo je Založba RTV Slovenije. Potem pa nekateri vpijejo zakaj pa privilegij tej hiši. Resnično je bila hiša ustanovljena s svojim orkestrom, s svojim zborom še včasih, z otroškim zborom, z Big Bendom, na katerega smo lahko ponosni v evropskem in svetovnem merilu, da ga imamo, ker je tako kvaliteten. Vendarle pa poglejmo ali imamo vsaj na 5 let produkcijo Big Benda na enem ekskluzivnem CD-ju, ki ga lahko ponudiš po svetu. Nimamo, ker so te možnosti omejene.

Če mi tak zakon sprejemamo mene boli. Kot sem že rekel, vesel sem, da se je vsaj pristopilo k temu, samo dokler se ne bo vsak pri sebi vprašal sem Slovenec, resnično iz srca podpiram slovensko besedo, ali je to samo deklarativno. In dokler bo deklarativno, kajti Slovenci to počnemo, toliko časa stanje ne bo boljše pa nam lahko še tak zakon pripravite. Hvala lepa, da ste se potrudili, samo mora biti boljši in mora biti bolj naravnan resnično v zaščito slovenske glasbe. Ker spremljam tudi pop področje in zabavno področje vem, da je dovolj kvalitetne produkcije. Samo če tujo popevko vrtiš 10 krat na dan, našo pa enkrat se bo publiki v ušesa usedla tista, ki je bila 10 krat zavrtena. Ne naše delo, ki je bilo 10.00 in ob 6.00 zjutraj ali pa ob 5.00 zjutraj zavrteno. Žal je tako.

Imeli smo že veliko razprav, tudi v samem društvu, med skladatelji. Mnenja so različna, ker ravno na resnem področju smo pa še v večji zagati. Te produkcije je manj. Dostikrat ko se posname ni zadosti kvalitetno posneta, ker korpus simfoničnega orkestra, da imamo dobre posnetke včasih tudi spodletijo in potem nimaš nič. Bil je koncert, samo če ni bilo dobro zabeleženo, ni. Zaradi tega smo se strinjali, da je kvota za ARS program, ki je specifičen. Vendar če še temu ne bomo dali podpore kje se bo potem slovenska izpovedna nacionalna glasba vrtela. Nimamo več medija. Vsak se naj zamisli. In če tega ne bomo imeli, lahko zapremo tudi glasbeno šolstvo, ki je vzor v svetovnem merilu od nižje, preko srednje do akademskega nivoja. Saj so naši izvajalci tako v berlinski filharmoniji, v dunajskimi filharmoniki, v Švici, v Luzanu, v Amsterdamu, povsod. Samo bežijo ven. Najboljši nam bežijo ven. In koliko komercialne postaje naredite za to, da bomo ohranjali nacionalnost. Tukaj se naj pa vsak vpraša. Mislim, da edini, ki jo resnično ohranja je nacionalna hiša. Zato je nacionalna hiša. Samo to je zavest vsakega in apeliram, slučajno sem na tem govorniškem mestu, ne apeliram kot zastopnik Društva slovenskih skladateljev, ampak kot Slovenec, ker me boli. Naši največji dosežki so še vedno Slovenec sem izpred toliko in toliko let. Kar je pa danes, porabimo za eno proslavo, umaknemo, namesto da bi bilo tisto, kar je bilo kvalitetno posneto in dano v program ljudem, da bodo poslušali. To je zavest. Meni nič ne pomaga, sedaj piše domoljubna pesem. Bil sem strokovni vodja prve, ker sem upal, da bo to združilo vse veje umetnosti, povezalo in da bo tudi politično povezovalno. To se je popolno izrodilo, sem iz tega mesta odstopil. Moje prepričanje mi to ne dopušča. Dokler bom na vseh mestih, kjer delujem tudi na amaterskem, godbenem se trudim, da bi slovensko glasbo na zborovskem področju, skratka na vseh področjih, kjer delujem, se trudim za slovensko glasbo. Samo to ni deklarativno. To je moje prepričanje. In ko se bo vsak vprašal ali sem storil potrebno vse za slovensko besedo, za slovensko glasbo, takrat bo lahko rekel Slovenec sem. Hvala lepa.