Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani. Veseli me, da / izključen mikrofon/. Zainteresirano javnostjo.

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije se zaveda, da je medijska zakonodaja na čelu z zakonom o medijih nujno potrebna temeljite prenove in posodobitve. Ta pa mora temeljiti na nacionalnem strateškem dokumentu, ki bo na podlagi analize obstoječega stanja in primerjalno pravnega pregleda ureditev področja v drugih evropskih državah podal smernice za razvoj medijske krajine v Sloveniji, kar je kot ključen cilj soglasno potrdil Državni zbor Republike Slovenije v resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017. V zvezi s tem je Ministrstvo za kulturo oblikovalo strokovno delovno skupino, ki bo ministrstvu v pomoč pri oblikovanju strategije in kasneje ustrezne zakonodaje.

Ravnokar prihajam z javne razprave v Kopru, prve izmed tovrstnih razprav, s katero želimo medijske zakone in strategijo pripraviti strokovno, skladno z javnim interesom in v sodelovanju z najširšo strokovno in zainteresirano javnostjo. Žal sem bila lahko na zanimivi in polno obiskani javni razpravi v Kopru le eno uro, saj sem se morala odzvati vabilu na razpravo v parlamentu.

Predlog zakona še nima ambicij po celovitem urejanju medijskega področja, ampak želimo z njim popraviti le nekatere vsebinske pomanjkljivosti in nejasnosti zaradi katerih posameznih določb ni možno dosledno izvajati, na kar so nas v zadnjih letih opozarjali tako pristojni Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije oziroma regulator Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije ter tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, kot tudi sami naslovniki določb.

Poglavitne vsebinske rešitve, ki jih prinaša predlog zakona se nanašajo na obveznost oblikovanja pravil za komentiranje, določitev roka za vložitev zahteve za objave popravka, obveznost predvajanja najmanj polovičnega deleža že do sedaj določene kvote slovenske glasbe podnevi med 6.00 in 22.00 uro ter nekatere spremembe, ki zadevajo nadzor nad izvajanjem zakona.

Glede obveznosti oblikovanja pravil za komentiranje sledi predlog zakona samoregulativni in sodni praksi v zvezi z ureditvijo komentiranja v medijih. S predlagano rešitvijo določamo obveznosti izdajatelju, ki omogoča komentiranje v okviru svojega medija, da oblikuje pravila komentiranja ter jih javno objavi na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti umaknjen v najkrajšem možnem času po prijavi oziroma najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi. S tem se ne uvaja cenzura komentiranja, saj medij sam določa pravila komentiranja in mora umakniti sporni komentar šele po prijavi.

Nekateri spletni mediji takšno samoregulatorno prakso izvajajo že sedaj. S predlagano ureditvijo pa bodo navedene zahteve postale obvezne za vse medije, ki omogočajo komentiranje, kar bo pomenilo učinkovitejšo samoregulacijo sovražnega oziroma žaljivega govora na spletu in posledično vodilo v njegovo zmanjševanje, kar je tudi eden izmed ciljev iz resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016. Predlagana rešitev je povezana z vprašanjem odgovornosti za objavljene vsebine, ki je ustrezno rešeno že v sedaj veljavni določbi tretjega odstavka 18. člena zakona o medijih, ki določa, da odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo. S predlogom zakona se določa tudi rok za vložitev zahteve za objavo popravka. Objava popravka se lahko tako zahteva v 30 dneh od dneva, ko zainteresirana oseba zvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v 3 mesecih od objava obvestila.

Z novim 86.a členom v prvi vrsti določamo zahtevo, da mora biti najmanj polovica deleža slovenske glasbe iz 86. člena zakona predvajana v dnevnem oddajnem času med 6.00 in 22.00 uro, kar je bil že od začetka eden od osnovnih namenov kvote slovenske glasbe, vendar v praksi nemalokrat zlorabljen. Namen umestitve deleža slovenske glasbe v dnevni čas predvajanja je zagotavljanje večje dostopnosti in promocije slovenske glasbe v času, ko je dosegljiva potencialnemu poslušalstvu največja.

S tem ukrepom v povezavi z že veljavnimi deleži slovenske glasbe, v katere s predlogom zakona ne posegamo, želimo omogočiti, da je medijski prostor odprt za predstavljanje slovenske glasbene ustvarjalnosti oziroma da se na javnih frekvencah slovenskih radijskih postaj v vsakem trenutku poslušanja lahko sliši slovenska beseda.

V člen, ki določa delež kvote slovenske glasbe, se z novelo zakona ne posega. Tudi ureditev tega področja bo del strategije, ki mora slediti javnemu interesu.

S predlogom zakona določamo tudi, da mora najmanj 70 % slovenske glasbe, ki je predvajana med 6.00 in 22.00 uro predstavljati glasba, ki je izključno in v večinskem delu izvajanja v slovenskem jeziku, razen ko gre za radijske in televizijske programe, ki predvajajo pretežno instrumentalno glasbo. S tem ukrepom želimo zaščititi slovenske poslušalce, da bodo lahko v času med 6.00 in 22.00 uro v minimalnem deležu poslušali glasbo tudi v slovenskem jeziku.

Zaščita in promocija slovenskega jezika ter s tem ohranjanje slovenske kulturne in nacionalne identitete je namreč že od vsega začetka urejanja tega področja eden od njegovih glavnih namenov in ciljev. Zavedamo se, da je s tem, kjer kvoto slovenske glasbe zakon ne posega, delež glasbe v slovenskem jeziku, ki jo slišimo podnevi še vedno relativno majhen. Ministrstvo za kulturo bo to področje celovito uredilo po sprejemu strategije. S tem ukrepom sledimo tudi izvirni definiciji slovenske glasbe iz zakona o medijih iz leta 2001, ki pa je bila leta 2006 neutemeljeno spremenjena. S predlagano ureditvijo smo zato ponovno poudarili zaščite slovenskega jezika, saj postaja slovenska glasba zaradi majhnosti glasbenega trga in jezika vedno bolj ogrožena s strani tujih, zlasti angleško govorečih izvajalcev.

Pri ostalem dnevnem oddajnim časom med 6.00 in 22.00 uro pa se na ta način s preostalimi 30 % spodbuja tudi druga ustvarjalnost slovenskega izvora vključno z glasbo pripadnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti in romske skupnosti v jezikih teh skupnosti. Izven navedenega oddajnega časa trenutna ureditev ostaja nespremenjena.

S predlogom zakona določamo tudi nov ukrep, da mora določen minimalni delež predvajanja slovenske glasbe predstavljati slovenska glasba prvič predvajanja pred največ dvema letoma. Najmanj četrtina deleža iz prvega odstavka 86.a člena, s čimer želimo spodbujati odpiranje medijskega prostora novi in mladi ter manj uveljavljeni glasbeni ustvarjalnosti. Ta del je namenjen spodbujanju razvoja tega področja in je bil vključen na predlog strokovne javnosti.

Z namenom ureditve izvajanja določbe o zagotavljanju deleža slovenske glasbe prvič predvajanje pred največ dvema letoma in njenega nadzora pa uvajamo tudi javno evidence glasbe, ki jo bo opravljalo Ministrstvo za kulturo. Predlagana ureditev spreminja tudi določbe o inšpekcijskem in prekrškovnem nadzoru nad izvajanjem zakona. Po veljavni ureditvi inšpekcijski nadzor opravlja Ministrstvo za kulturo, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve pa le strokovno nadzorstvo nad izvajanjem posameznih zahtev in omejitev na področju radijskih in televizijskih programov, pri čemer nima možnosti izreka kazenske sankcije. S prenosom opravljanja inšpekcijskega in prekrškovnega nadzora nad izvajanjem zakonskih določb in sicer določb o radijskih in televizijskih programih posebnega pomena, programskih zahtevah in omejitvah, ki po tem zakonu veljajo za radijske in televizijske programe ter določb o izvajanju radijske in televizijske dejavnosti na en organ, torej AKOS, bo za to dosežena večja hitrost in učinkovitost postopkov nadzora. V vseh ostalih primerih pa bo nadzor tako kot do sedaj še vedno upravljalo Ministrstvo za kulturo oziroma njegov organ v sestavi Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.

S predlagano ureditvijo sledimo rešitvi Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, kjer inšpekcijski in prekrškovni nadzor že v celoti opravlja AKOS. Po evropski direktivi o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki jo je v slovenski pravni red prenesel ravno ZAvMS, je namreč predvideno, da regulacijo televizijskih programov opravlja neodvisni regulatorni organ, kar AKOS kot neodvisna javna agencija vsekakor je.

Osnutek zakona je bil 22. 5. 2015 in 7. 7. 2015 predhodno objavljen na spletni strani Ministrstva za kulturo in na spletnem podportalu e-demokracija. V javno razpravo so bili vključeni nevladne organizacije, predstavniki zainteresirane javnosti ter predstavniki strokovne javnosti. Osnutek zakona je bil poslan v mnenje tudi italijanske in madžarski narodni skupnosti ter romski skupnosti v Republiki Sloveniji.

Dovolite mi, da se dotaknem tudi vprašanj vabila na to predstavitev. Vprašanja so nekoliko nenavadna, saj kot prevelike za zagotavljanja kvalitetne produkcije problematizirajo po mnenju Ministrstva za kulturo izjemno nizke predlagane deleže glasbe v slovenskem jeziku. Vsekakor je nenavadno, ker bojazen, da so ti nizki deleži glasbe v slovenskem jeziku previsoki, prihaja prav s strani Odbora za kulturo. Ti deleži so namreč resnično zelo nizki, saj je, kot sem že pojasnila, Ministrstvo za kulturo s predlogom zakona ni lotilo spreminjanja sedanjih izjemno nizkih kvot slovenske glasbe, ker je to občutljivo področje. Zato smo presodili, da mora biti višina kvot zato najprej dogovorjena v okviru medijske strategije.

Glede prvega vprašanja, torej Ministrstvo za kulturo pojasnjuje, da novela zakona ne posega v sedanje kvote slovenske glasbe, predlagani delež glasbe v slovenskem jeziku, ki se mora predvajati v okviru po dnevi predvajanega deleža slovenske glasbe pa znaša le 7 do 14 %, odvisno od višine kvote vse dnevno predvajane glasbe. Glede na podatke, s katerimi razpolaga ministrstvo ni dvoma v to, da bo v tem sorazmerno nizkem obsegu glasbe v slovenskem jeziku vsekakor zagotovljene dovolj kvalitetne produkcije.

Glede drugega vprašanja Ministrstvo za kulturo pojasnjuje, da bo moral delež slovenske glasbe prvič predvajane pred dvema letoma znašati le 2,5 do 5 % vse predvajane glasbe. Glede na stanje slovenske glasbene produkcije, kot jo navaja letno poročilo Zavoda za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov? Slovenije predpisanega deleža ne bo težko doseči. Poleg tega pa bo Ministrstvo za kulturo za potrebe izvajanja tega člena vodilo tudi javno evidenco skladb manjšo od dveh let, kar pomeni, da ta nova obveznost ne bo dodatno obremenila glasbenih urednikov. Z namenom, da se prepreči možnost, da ob uveljavitvi zakona v evidenci novih skladb, ki se bo vodila na ministrstvu, še ne bi bilo na voljo dovolj kvalitetne produkcije, pa predlog zakona določa, da obvezno zagotavljanje tega deleža ne velja v času, ko je glede na podatke iz evidence na voljo manj kot 100 skladb, ki so bile prvič predvajane pred največ dvema letoma.

Glede tretjega vprašanja Ministrstvo za kulturo odgovarja, da je v predlogu zakona poimensko naslovljen le 3. program Radia Slovenija, program ARS za katerega obveznosti iz novega 86.a člena ne bodo veljale. Ker je mišljen točno ta program, ni druge možnosti kot da se ga naslovi poimensko.

Na vprašanja od 4 do 6 odgovarjam skupaj. Ministrstvo za kulturo odgovarja, da je obveznost zagotavljanja deleža slovenske glasbe v veljavi že od samega začetka veljave zakona o medijih od leta 2001. S predlogom zakona pa tudi ne spreminjamo veljavnih odstotnih deležev slovenske glasbe, ampak le poudarjamo njegov osnovni namen. To je, da se slovenska glasba večinoma predvaja podnevi in da s tem deležem zagotavlja tudi promocija slovenskega jezika ter tako ščiti slovenska kulturna in nacionalna identiteta. Zato menimo, da predlagani ukrepi ne bodo bistveno vplivali na finančno in kadrovsko obremenitev medijskih hiš in Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Treba je tudi poudariti, da bo Ministrstvo za kulturo za potrebe izvajanja tega člena vodilo tudi javno evidenco skladb prvič predvajanih pred največ dvema letoma, kar pomeni, da ta nova obveznost ne bo nikakor dodatno obremenila glasbenih urednikov. Postopek za priglasitev sklad v evidenco pa bo tudi v največji možni meri poenostavljen, avtomatiziran in tudi brez dodatnih stroškov za avtorje oziroma izvajalce.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije je že do sedaj imela pristojnost opravljanja strokovnega nadzorstva nad doseganjem kvote slovenske glasbe, zato bo te pristojnosti izvrševala z obstoječim kadrom in v okviru že obstoječih delovnih nalog.

Predlagana rešitev v zvezi z inšpekcijskimi ukrepi AKOS-a je bila pregledana tako s strani Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za javno upravo, kot nenazadnje tudi s strani Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo in ni bilo ugotovljenih neskladij s krovnimi predpisi s področja inšpekcijskega nadzora in prekrškov. Glavni poudarek pri ureditvi nadzora je v tem, da AKOS dobiva inšpekcijska pooblastila. Po veljavni ureditvi AKOS opravlja le strokovno nadzorstvo, zato menimo, da bo s predlagano spremembo dosežena večja hitrost in učinkovitost postopkov nadzora. S predlagano ureditvijo kot sem že povedala, sledimo tudi rešitvam iz Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah.

S predlogom zakona smo glede na specifičnost predmeta zakonskega urejanja, saj je nadzor nad mediji zaradi zaščite svobode izražanja lahko zelo delikatna in občutljiva zadeva, tudi natančneje določili postopnost v postopkih izreka inšpekcijskih ukrepov.

Ministrstvo za kulturo je v tem delu sledilo tudi pripombam medijske zbornice, da se lahko najstrožja sankcija, to je odvzem dovoljenja, ki dejansko pomeni prepoved delovanja medija, izreče le v skrajnih primerih in po predhodno izdanih opozorilih in možnostih odprave kršitev, sicer lahko nastane nepopravljiva škoda za svobodo izražanja in s tem za javni interes v medijih. Bomo pa na ministrstvu skrbno prisluhnili današnjim govorcem, tudi s stališča morebitnih možnih izboljšav predloga zakona. Hvala lepa.