Hvala lepa gospod predsednik.

Torej, na pobudo Slovenije je 25. oktobra v Bruslju potekalo zasedanje voditeljev držav in vlad na zahodno balkanski migracijski poti.

Voditelji so se dogovorili za izjavo v sedemnajstih točkah. Slovenija je na zasedanje šla z dvema ciljema in sicer prvi, da se dogovori skupna rešitev za omejevanje pritoka migrantov po zahodni balkanski poti, zlasti z večjim nadzorom meje v Egejskem morju. In drugi cilj, da se izboljša samoupravljanje s takojšnjo okrepitvijo dialoga med državami. Oba cilja sta bila v sprejeti deklaraciji voditeljev dosežena.

Vsi navzoči voditelji so se tudi zavezali, da bodo omejevali gibanja beguncev migrantov do sosednjih držav v regiji, da se morajo prizadete države med seboj pogovarjati in da politika prepuščanja beguncev brez informiranja sosednje države ni sprejemljiva. Grčija je pristala na povečanje zmogljivosti operacije Pozejdon, zlasti na okrepitev prisotnosti Frontexa na območju Egejskega morja in neznatna okrepitev podpore Frontexa pri registraciji in odvzem prstnih odtisov. S pomočjo Frontexa naj bi se okrepil nadzor na grško-makedonski meji.

Dodatno k temu je prišlo do dogovora, da se enoten Frontexa vzpostavijo tudi na drugih zunanjih mejah EU na Balkanu, vključno s hrvaško-srbsko mejo. Navedeno je pomembno z vidika večjega nadzora nad pritokom migrantov ter upočasnitvijo le-tega zaradi njihove temeljitejše registracije.

Grčija se je tudi zavzela, da do konca leta poveča sprejemne zmogljivosti na trideset tisoč mest in da s pomočjo EU in UNHCR, visokega komisarja Združenih narodov za begunce, zagotovi programe nastanitev družin za najmanj dodatnih 20 tisoč oseb. Hkrati je bilo dogovorjeno, da se vzdolž te rute vzpostavi še 50 tisoč dodatnih mest.

Eden od sklepov je bil tudi, da se v roku enega tedna v Slovenijo napoti štiristo policistov na podlagi bilateralnih dogovorov. Omejeni policisti niso mišljeni kot nadzor meje temveč kot pomoč za zagotavljanje reda in miru na območju z migranti. Doslej je pomoč napovedalo že kar nekaj držav, policisti Avstrije in Nemčije so že v Sloveniji. Glede na trenutne pogovore je Sloveniji skupno obljubljenih, danes zjutraj, 183 policistov.

Slovenija je z doseženimi dogovori za sedaj zadovoljna. Zdaj je na vrsti druga, še pomembnejša faza implementacija dogovorjenega, pričakujemo, da se čimprejšnjo polno implementacijo sklepov in dogovorov tudi izrednega vrha 15. in 16. 10.

Dovolite mi, da poudarim, da je predvsem pomembna krepitev dialoga med državami na zahodno balkanski poti ter skupni napori vseh držav za omejevanje pritoka migrantov, zlasti z večjim nadzorom meje v Egejskem morju.

Slovenija je tudi zaprosila za pomoč preko evropskega mehanizma civilne zaščite in drugič za pomoč BNZ v obliki policistov in policijske opreme, pismo ministrice za zunanje zadeve, ter v obliki zdravstvene opreme ter za finančno pomoč s pismom ministra za zunanje zadeve, gospoda Karla Erjavca.

MZZ o zunanjepolitični situaciji, ki je vzrok za nastanek migracijske krize je redno in še obvešča Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko. Predvsem glede pristopa EU v zvezi z reševanjem vojne v Siriji. Ministrstvo tudi dnevno zagotavlja naši mreži, diplomatskim predstavništvom, informacijo o stanju pomoči in potrebah ter stanje na terenu. Diplomatska predstavništva so dnevno v stikih s predstavniki držav sprejema in posredujejo ponudbe za pomoč in tudi pobude za sodelovanje. Prav tako poteka testna koordinacija, seveda z ministrstvom za notranje zadeve in Uradom za zaščito in reševanje.

Ministrstvo tudi organizira redne sestanke oziroma "brifeing-e" s predstavniki drugih držav akreditiranih v Sloveniji, ker jih seznanjamo s stanjem in našimi stališči.

Hvala lepa.