Hvala.

Minister pa predsednik Vlade sta že podala predstavite, tako da mogoče zgolj kratek povzetek ali pa nekaj ključnih segmentov.

Predloga proračunov za leti 2016 in 2017 sta bila pripravljena z upoštevanjem makroekonomskih okvirov iz jesenske napovedi UMAR-ja. Po tej napovedi naj bi Slovenija v prihodnjih dveh letih dosegla gospodarsko rast v višini 2,3 % na leto. Vlada je pri pripravi obeh proračunov sledila ustavnim določbam in nedavno sprejetemu Zakonu o fiskalnem pravilu, ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov proračuna države brez zadolževanja. Zato si je Vlada za cilj postavila, da primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku za leto 2016 ne sme presegati 1,98 % BDP oziroma primanjkljaj v letu 2017 pa ne 1,74 % BDP.

Za obdobje teh dveh let sta glavna cilja ekonomske politike spodbujanje gospodarske rasti in javnofinančna konsolidacija. Značilnost predlaganih proračunov se kaže predvsem v tem, da nista več usmerjena tako izrazito investicijsko kot sta bila predhodna dva proračuna za leto 2014 in predvsem 2015 in da je raven investicije v omenjenih letih bila bistveno višja zaradi dejstva, da se konec letošnjega leta zaključuje obdobje upravičenih stroškov financiranja stare finančne perspektive za obdobje 2007 – 2013.

Predvidena raven investicijskih odhodkov v obeh proračunih se tako vrača na raven izleta 2013. Prihodki v proračunu za leto 2016 so načrtovani v višini 8,6 milijarde evrov in so višji od prihodkov ocenjenih za leto 2015 za 141,3 milijone evrov. Najbolj naraščajo pri tem davčni prihodki, predvsem davek na dodano vrednost in dohodnina, EU prihodki pa so načrtovani v višini 927 milijona evrov in največji delež predstavljajo prejeta sredstva za izvajanje kmetijske in ribiške politike ter kohezijske politike in sicer dobrih 93 %. Pri kohezijski politiki je prevladujoč delež prihodkov pričakovan že iz naslova nove finančne perspektive.

Odhodki za leto 2016 se načrtujejo v višini 9,4 milijarde evrov. Osnovni razrez proračunskih izdatkov je bil oblikovan programsko pri čemer so bile prioritete vlade usmerjene v področje varnosti ljudi in premoženja, vključno z zdravje, pravosodjem, infrastrukturo in izobraževanjem. V strukturi odhodkov predstavljajo integralna sredstva slabih 87 %. Bistvena značilnost odhodkovne strani predloga proračuna je nižja raven investicijskih odhodkov, kot sem povedla, saj se obdobje upravičenosti zaključuje. V novi finančni perspektivi pa ima Slovenija na razpolago 3,2 milijardi evrov kar je 900 milijonov evrov manj kot v stari perspektivi.

Glede na to, da smo še v zgodnjem obdobju izvajanja nove finančne perspektive je bilo potrebno pri načrtovanju sredstev upoštevati še določeno mero nedorečenosti ki izhajajo iz dejstva, da so v temu trenutku nekateri dokumenti povezani s tako imenovanimi predhodnimi pogojenostmi šele v zaključnih fazah izdelave, ter da posamezne analize še niso dokončne.

Proračunski uporabniki so načrtovali sredstva za tiste namene, kjer so te pogojenosti že izpolnjene medtem, ko se za preostali del sredstva načrtovana pri Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, kot organ upravljanja. Sredstva pa se bodo tekom izvrševanja proračuna prerazporejala na ministrstva, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji in sprejeti ključni programski dokumenti.

Za proračun 2017 so prihodki načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov in so v primerjavi z načrtovanimi prihodki v letu 2016 višji za 77,8 milijonov evrov.

Odhodki se za leto 2017 načrtujejo v višini 9,4 milijarde evrov in v strukturi odhodkov prav tako predstavljajo glavnino integralna sredstva, slabih 87 %. Tudi tukaj se izkazuje nivo investicijskih odhodkov nekoliko nižji vendar se zvišuje v primerjavi s predlogov proračuna v letu 2016 predvsem zaradi zvišanja razpoložljivih virov EU sredstev.

Mogoče toliko na kratko, za uvod.