Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Članice in člani odbora. Najprej tudi z moje, iz naše strani novemu predsedniku Odbora za obrambo in prav tako tudi zahvalo prejšnjemu predsedniku za korektno delo.

Predlagam predsednik, če se strinjate, da skupaj predstavim finančne načrte za obe leti ne glede na to, da gre za ločeni točki dnevnega reda tako kot ste nekako tudi nakazali. Predlog finančnega načrta Ministrstva za obrambo za leto 2016 je 347,4 milijona evrov in za leto 2017 343,5 milijona evrov. Predlog za leto 2016 je za slabih 9 milijonov evrov višji od rebalansa za leto za leto 2015. Povečanje je posledica prenos obveznosti iz naslova članarin za mednarodne mirovne misije iz Ministrstva za zunanje zadeve na Ministrstvu za obrambo v skupni višini 7 milijonov evrov in zaradi sredstev kohezijskega sklada v katerega je vključena Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje na področje informiranja in alarmiranja o poplavah. Predlog za leto 2017 je za 5 milijonov evrov višji od rebalansa za leto 2015 pa je hkrati za 3,9 milijona evrov nižji od predloga finančnega načrta za leto 2016. V procesu oblikovanja predloga proračuna za obe leti smo največjo prednost namenili slovenski vojski ter Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje katerim se nominalni obseg finančnih sredstev v letu 2016 povečuje za 7 milijonov. To je slovensko vojsko oziroma 1,6 milijona evrov za upravo, za zaščito in reševanje. Največji del finančnega načrta je namenjen slovenski vojski v obsegu 267 milijonov evrov, to je 77% v letu 2016 oziroma 269 milijonov evrov 78,4% v letu 2017. Nato sledi upravni del Ministrstva za obrambo kateremu se obseg finančnih sredstev v letih 2016 in 2017 zmanjšuje na 41,8% oziroma 11,6% oziroma 38,9 milijona evrov, to je 11,3%. Sledi Uprava Republike Slovenije zaščito in reševanje kateri se obseg finančnih sredstev v letu 2016 povečuje na 35,3 milijone evrov, 10,2% pri Inšpektoratu Republike Slovenije za obrambo ter Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami smo obseg sredstev minimalno povečali in sicer 2,2 milijona evrov oziroma 724.000 evrov. V celotni strukturi finančnega načrta predstavljajo stroški dela skupaj 238 oziroma 239 milijonov evrov kar predstavlja povečanje za 6,3 oziroma 7,5 milijona evrov glede na leto 2015. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v to ceno zajeto povečanje obsega slovenske vojske ter redno napredovanje v letu 2015 gre kar za 5.355 javnih uslužbencev v celotnem sistemu MORS, ki bodo imele finančne posledice šele v letu 2016. Stroški dela tako predstavljajo 68,4% oziroma 69,5% celotnega finančnega načrta Ministrstva za obrambo. V obeh letih bomo nadaljevali z zmanjševanjem tekočih odhodkov, ki se znižujejo na 74,7 milijonov evrov oziroma 21,5% v letu 2016 oziroma 73,4 milijona evrov. To je 21,4% v letu 2017. Pri tem moram izpostaviti, da gre v nekaterih primerih za ohranjanje varčevanja, ki smo ga dosegli že v tem času finančne in gospodarske krize in jih želimo nadaljevati tudi v prihodnjih letih kot sistemske ukrepe v obrambnem sistemu. Predloga proračuna Ministrstva za obrambo za leti 2016 in 2017 smo skušali usmeriti vsaj v minimalni razvoj kar se kaže na minimalnem povečanju investicijskih sredstev, ki se povečujejo na 18 to je 5,2% oziroma 19,5 milijona evrov 5,7% kar glede na leto 2017 na 2015 predstavlja povečanje za 1,7 oziroma 3,1 milijon evra. Pri tem pa moramo jasno opozoriti, da so ta sredstva za investicije še vedno daleč od investicijskih sredstev dejansko potrebnih za izgradnjo novih zmogljivosti slovenske vojske in uprave za zaščito in reševanje. Za primerjavo lahko izpostavim, da smo v letu 2010 namenili 157 milijonov evrov za obrambne investicije, izredno nizek obseg finančnih sredstev za investicije pa Republiko Slovenijo v okviru Nata postavlja na rep članic glede na delež obrambnih izdatkov, ki jih namenjamo za razvoj novih zmogljivosti, torej za nabave in gradnje.

Namenska sredstva Ministrstva za obrambo so predvidena v višini 14,1 milijon evrov v letu 2016 in 10,7 milijona evrov v letu 2017. Pri tem moram izpostaviti da je polovica oziroma tri četrtine namenskih sredstev predstavljajo sredstva požarnega sklada, ostala namenska sredstva, ki jih uspemo pridobiti z odprodajo neperspektivnega premoženja, tako premičnega in nepremičnega pa smotrno reinvestiramo v nabave najnujnejše opreme za potrebe razvoja Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske.

Podobno kot finančni načrti ministrstva so se skozi leta zniževali tudi obrambni izdatki Republike Slovenije, saj predstavlja obrambni proračun kar 83 % obrambnih izdatkov. Po najnovejših napovedih UMAR-ja ne dosegamo enakega odstotka obrambnih izdatkih v letu 2016, kot v letošnjem letu. Razlog je predvsem v tem, da bo rast BDP bistveno hitrejša od rasti obrambnih izdatkih. Obrambni izdatki v letu 2016 so 374 milijonov evrov in predstavljajo 0,94 % BDP, v 2017 pa 373 milijonov evrov in predstavlja 0,91 % BDP.

Če se dotaknem ključnih nalog v letih 2016 in 2017 pri Slovenski vojski bi izpostavili predvsem naslednje: da bomo zagotavljali ustrezno pripravljenost vojske za izvajanje njenih nalog, njeno sodelovanje pri nalogah s področja zaščite in reševanja ter sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah. Kot eno izmed ključnih nalog v naslednjih dveh letih bo tudi sodelovanje v okviru sil zelo visoke stopnje pripravljenosti. Na področju zmogljivosti bomo najkasneje do konca septembra 2016 oblikovali motorizirano bataljonsko bojno skupino, julija 2016 izvedli preverjanje zmogljivosti bataljona za jedrsko, radiološko, kemijsko in biološko obrambo in poskusili zagotoviti izgradnjo zmogljivosti splošne inženirske čete do leta 2017. Kar bi bilo zelo dobrodošlo, ker bi bila vse oprema dvonamenska.

Uredili bomo tudi osrednje vadbišče Slovenske vojske na Počku, prilagodili tehnična skladišča s sprejetjem standarda Nata ter zaključili projekt posodobitve letališča Cerklje ob Krki.

Obseg stalne sestave Slovenske vojske je v letih 2016 in 2017 zagotovljen na ravni 7.254 pripadnikov in pripadnic, torej na ravni letošnjega leta. V letih 2016 in 2017 bomo lahko zagotovili obseg pogodbene rezervne sestave v obsegu 820 pripadnikov.

Zaradi omejenega obsega finančnih sredstev bomo v letih 2016 in 2017 lahko zagotovili izvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka za največ sedemdeset kandidatov.

Kot ključni investicijski projekti v Slovenski vojski, v letih 2016 in 2017 bi izpostavili predvsem nabavo inženirske opreme, gre za gradbeno mehanizacijo, za inženirsko četo v vrednosti okoli 3,2 milijona evrov. Opreme za enoto za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev okoli 2,5 milijona evrov, novega sistema poveljevanja in kontrole Slovenske vojske za premostljive sile okoli 730 tisoč evrov. Opreme za kibernetsko varnost okoli 200 tisoč evrov, opreme za Nato sistem za poveljevanje v zračnem prostoru na Brniku, skupna vrednost z Natom je 11,5 milijonov, od tega bomo na Ministrstvu za obrambo zagotovili 0,77 milijonov evrov. Brezpilotna letala, en komplet okoli 400 tisoč evrov, opreme za usmerjanje zračne podpore Jtag/?/ v vrednosti 1,18 milijona evrov. Rekonstrukcije objekta 4 v vojašnici Barona Andreja Čehovina v Postojni v vrednosti 2,33 milijona evrov, nadzor in spremljanje stanje okolja in ureditev programske vsebine v poligonu Poček skladno z DPN-jem, 265 tisoč evrov ter ureditev priveza v Luki Koper iz namenskih sredstev Ministrstva za obrambo v višini okoli 1,5 milijona evrov.

Če predstavim še ključne naloge na področju zaščite in reševanja oziroma varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami gre predvsem za izdelavo ocen tveganj in sistemske ureditev, področja zmožnosti za obvladovanje tveganj pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot predhodne pogojenosti za črpanje evropskih kohezijskih sredstev. Zagotavljanje pogojev za delovanje in operativno pripravljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč preko sofinanciranja njihove dejavnosti ter zagotavljanje sredstev za sofinanciranje nabave gasilske opreme ter druge reševalne opreme. Pripravili bomo nove koncepte delovanja specializiranih enot civilne zaščite tako imenovanega tehničnega reševanja in na tej podlagi tudi njihovo reorganizacijo. Izdelali bomo nove programe oblikovanja državnih rezerv, materialnih sredstev za zaščito reševanja in pomoč ter začela se bo tudi izgradnja digitalnega radijskega omrežja zaščite in reševanja DMR, ki bo postopno zamenjalo obstoječe analogno omrežje. Ključni investicijski programi na področju zaščite in reševanja v 2016 in 2017 bomo predvsem nabava delovnih uniform civilne zaščite, okvirno 280.000 evrov. Zamenjali bomo dotrajano vozilo civilne zaščite za zveze, okvirni znesek v 2016 je 65.000 evrov, v 2017 40.000 evrov, zamenjali bomo del dotrajanih vozil za prevoz oseb ocenjena vrednost je 40.000 evrov. Nabavili bomo viličarje za potrebe v logističnih centrov, ocenjena vrednost je okoli 120.000 evrov. Izgradili bomo vadbeni objekt na Igu, ki je ključen za celovito usposobljene gasilcev za gašenje notranjih požarov, v več etažnih montažnih objektih z leseno konstrukcijo, s skeletno konstrukcijo ali montažni / nerazumljivo/ ocenjena vrednost je okoli 130.000 evrov. Sredstva so zagotovljena v požarnem skladu, nabavili bomo simulator napetosti hlodovine za usposabljanje za varno delo z motorno žago. Ocenjena vrednost je okoli 60.000 evrov, ustavili bomo simulator za izvajanje zahtevnih scenarijev gašenja in reševanja iz ruševin. Okvirna vrednost je okoli 10.000 evrov, izvedli bomo prenovo bazena v izobraževalnem centru zaščite in reševanja na Igu, ocenjena vrednost je okoli 90.000, zagotovili bomo nakup siren javnega alarmiranja, sredstva v višini 1,5 milijona evrov bodo zagotovljena iz kohezijskega sklada. In, če se osredotočim še na 3 del, to je upravni del bi kot ključna investicijska projekta omenila predvsem projekte energetske sanacije zlasti v vojašnicah skozi katerega bomo za začetek obnovili kotlovnice v vojašnicah Ankaran, Postojna in Bohinjska bela, ocena investicije je 1,3 milijona evrov. Cilj investicije priprava in potrditev modela celovite energetske sanacije vojašnic in drugih objektov v opravljanju Ministrstva za obrambo za namene v dolgoročne pridobitve sredstev za investicijska vlaganja. Predvsem gre za kandidiranja na sredstva za energetsko sanacijo ter postopno obnovo objekta za ureditev centralnega arhiva Ministrstva za obrambo na Vrhniki. Investicija je ocenjena na okoli milijon evrov in bo zaključena. Se pravi gre za obnovo prilagojeno potrebam predvidena v letu 2018. Predvsem pa si bomo o pomanjkanju proračunskih sredstev prizadevali, da bi tudi iz različnih drugih virov zagotovili kar največ sredstev za delovanje obeh sistemov pri čemer imamo v mislih predvsem kohezijska sredstva, sredstva iz Natovega programa varnostnih investicij, sredstva iz različnih projektov evropskega mehanizma za civilno zaščito ter tudi sredstva od prodaje stvarnega premoženja tako nepremičnin kot tudi stare opreme, ki je več ne potrebujemo.

Predlagani proračun Ministrstva za obrambo za leto 2016 in 2017 lahko ocenimo kot pozitiven iz vidika zaustavitve neprekinjenega padanja v preteklih letih kot posledice finančne in gospodarske krize. Potrebno je povedati, da prvič v vseh teh letih zaustavimo trend padanja sredstev namenjena tudi obrambnih izdatkov. Sama bom naročila tako načelniku generalštaba Slovenske vojske kot tudi direktorju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da pripravita ocene vpliva proračuna, nadaljevanje tako Slovenske vojske kot tudi sistema zaščite in reševanja civilne zaščite. Ter, da v okviru tega pripravimo vse ukrepe, ki so potrebne za prihodno obdobje pri tem mislim predvsem na srednje ročni obrambni program ter tudi na vse kar je potrebno v dolgoročnem programu na področju varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami za oceno tega kar ni bilo izvedeno v preteklem obdobju.

Moram izpostaviti, da bosta ta dva dokumenta verjetno pomagala, da bomo na ravni celotne države v prihodnjih letih morali spoznati velik pomen obrambnega sistema ter sistema varstva pred naravnimi nesrečami, ki se bo moral odraziti tudi v občutnem nominalnem povečanju obsega finančnih virov v prihodnjih obdobjih. Oba sistema se danes pripravljata na potencialne grožnje prihodnosti in zanemarjanje njihovega pomena danes bo nedvomno vplivalo na njune zmožnosti v prihodnosti. Najlepša hvala.