Govor

dr. Franc Trček

Hvala za besedo.

Hvala za poročilo. Danes je res petek, ampak odkrito povedano, malo sem zgrožen, tu sva od opozicije samo Jani pa jaz, tudi del koalicije manjka. Že večkrat sem rekel, da nekako se ta odbor premalo resno jemlje, direktive žegnamo skoraj kot pirhe. Gre za neko zelo pomembno tematiko, na kateri pa, gospod predsedujoči, pogrešam koga z zunanjega ministrstva. Zakaj? Ker se pogovarjamo o temi, ki se je zakuhala na ravni visoke zunanje politike Evropske unije do Rusije, ki je bila ne dovolj premišljena in posledice so – kakšne? Rusija relativno uspešno išče nove trge, krepi svojo samozadostnost, Evropska unija in še zlasti tako imenovane periferne države seveda so pa v tem neuspešne. In, glejte, kam pripelje tovrstni visokopolitični cinizem, posledično bo pa nekaj bolj revnih kakšno jabolko dobilo. Skratka, to, da ni nobenega tu iz Mladike - sicer smo že vajeni, jaz sploh ne vem, ali imamo še zunanjega ministra ali ne, ker vidimo ga ne -, je dejansko začudujoče. Sočasno seveda Evropska unija podpira ukrajinski režim, ki je nedemokratičen. Verjetno so nekateri veseli, da je v Ukrajini prepovedana komunistična partija, dovoljuje pa nacistične, fašistične simbole in tako naprej. In zdaj neka krovna zadeva bi bila seveda, da se na Svetu EU za kmetijstvo zavzame neko jasno stališče, da te sankcije in tovrstne sankcije so v veliki meri bile zgrešene, škodijo evropskemu kmetijstvu in mora Evropska unija redefinirati svojo zunanjo politiko, kar je relativno težavno, se zavedam, in seveda tudi odnos do, bom kar rekel, profašističnega ukrajinskega režima ter vzpostaviti prekinjene gospodarske vezi z Rusko federacijo, četudi to Združenim državam tako zelo ne odgovarja. Ti neki ukrepi, ki so navedeni, so nekako zgolj blažilne narave in ne bodo dosegli svojega učinka. Vi ste zelo lepo povedali, na področju prašičereje se nam v slabem desetletju, v osmih letih, razpolovi samooskrba. Na drugih pomembnih sektorjih tudi; mi še krompirja ne znamo sami pridelati, tudi to se nam je skoraj razpolovilo. Prašiče v glavnem uvažamo z Madžarske, potem pa to prodajamo kot naš kraški pršut, ki je vedno bolj radirka, če ni v tisti mali domači reji. Ob neki drugi temi na nekem drugem odboru sem bom pa dotaknil neambicioznih tako imenovanih rejnih programov ogroženih slovenskih avtohtonih vrst, ker sem ta vikend malo bral, ker sem bil od ljudi že nekoliko utrujen.

Kar mene zanima, me zanima seveda ta proaktivnost Slovenije. Vi ste tu nekaj omenjali, s kom mi tu sodelujemo, s katerimi državami gremo v tako imenovane tangencialne koalicije. Govorili smo o visokogorskih kmetijah. Ali imamo tu neko, bom preko palca malo rekel, alpsko koalicijo nekih držav, ali bomo kaj dosegli s tem ali ne. Mislim, ta točka ni tako benigna, kot bi si mogoče nekdo mislil, a veste, ker mi bomo posledično ostali brez domače mlečne verige, če bo to še malo trajalo, ker enostavno ljudje več ne bodo tega "sfolgali". Pridelovalci, pogovarjal sem se tam malo od Kranja gor, v vaseh, kjer ljudje živijo od tega, ni več računice, po domače povedano. Tudi kvote bomo hitro zapolnili za neko sadje, zelenjavo, glede na delegirano uredbo, odredbo, pa ne bom zdaj tega bral, ker večini poslancem verjetno, pa ne bi rad bil žaljiv, nič ne pomeni. Zavedamo se, da so te sankcije škodljive. Celo premier Cerar, ki je v tem zelo zadržan, da ne rečem, skoraj mevžast, je na srečanju z ruskim visokim predstavnikom to nekako povedal. In kaj bomo proaktivno naredili, da se te sankcije dejansko ukinejo, ker, a veste, mi bomo kmalu pri samooskrbi na četrtini. Ne vem, ali se tega zavedate ali ne. Veste, navsezadnje si tudi to, kaj ješ. Deklarativno hočemo imeti zdravo hrano in tako naprej. Skratka, rad bi odgovore, kako bo Slovenija bolj proaktivno se angažirala glede tega, glede odprave teh sankcij. Veste, ker te neke male zgodbe, kvote, kvotice, mi dejansko v teh igrah nismo Tyson. Mi bomo dobili neke majhne kvote in bomo "crkovali" na obroke. In vi ste na resornem ministrstvu, kjer morate dobesedno to preprečiti, to je vaš opis del in nalog. Moj opis del in nalog je pa, da vam težim glede tega, seveda v imenu tistih kmetovalcev, ki so zdaj verjetno v hlevu oziroma štali, kot rečemo v Beli krajini, in nimajo časa tu sedet in viset.

Druga zadeva so gensko spremenjene rastline. O tej problematiki smo se pogovarjali. Slovensko stališče poznamo, ne bomo gojili. Ampak imamo težave takoj kot Slovenija z uvozom krme, krmil, vzreja živali za zakol, konča na policah trgovin in mi niti ne vemo dobro, ali so te živali krmljene s tem ali ne. Pustimo ob strani, ali se mi strinjamo zdaj s tem ali ne. Imeli smo neko afero z zavajajočim označevanjem porekla mesa. Kako bomo to reševali, me tudi zanima. Ali bomo delali neko proaktivno koalicijo držav, ki bodo to prepovedovale, uvoz krme, ali ne. Skratka, te odgovore bi rad. Rad bi tudi, da se malo resno začnemo zavedati tovrstnih tematik, ker na eni strani bomo "nebulozili", kako bi vse imeli, pa samooskrba pa eko pa bio pa jabolčka, pa slovenski med, sočasno bo predsednik države ponujal avstrijski med protokolarno, čebelarjem, ko pridejo, smo ljudje, ki se te problematike zavedamo, je spet neka problematika, ki nekako preči prešitje in zdi se mi, da bi na teh odborih EU skoraj obvezno moral sedeti nekdo iz, aha Jasmina Adem Grujič, / oglašanje iz klopi/ aha, vi ste tukaj, sekretarka iz Ministrstva za zunanje zadeve. Prosil bi, če bi se tudi vi lahko vključili v te odgovore, ki jih nekako zahtevam. Malo me tudi zanima, kako je s koordinacijo medresorskega usklajevanja resornega ministrstva in Ministrstva za zunanje zadeve. Navsezadnje tudi to spada pod tako imenovano gospodarsko diplomacijo, ki naj bi jo razvijali in o kateri Karl Erjavec tako veliko govori. Ta točka številka 1 me tudi čudi, da ta seja ni seja dveh matičnih odborov, EU in gospodarskega odbora, sploh cela vrsta tem, ki se tukaj obravnava, se nanaša na gospodarstvo v ožjem smislu. Pa da ne bom predolg, ker imam pri 2. točki tudi celo vrsto vprašanj, bi prosil za odgovore. Hvala.