Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, gostje. Dovolite mi, da na kratko predstavim namen in vsebino izrednega zasedanja sveta ministrov za kmetijstvo in ribištvo, ki bo potekalo v ponedeljek in tudi stališče Slovenije. Razlog za sklic izrednega sveta so zelo poslabšane in zaostrene razmere na trgu s kmetijskimi pridelki v Evropi, zlasti mlekom, prašičjim mesom, sadjem in zelenjavo. Ta tema je bila že obravnavana na svetu kmetijskih ministrov v juliju. Takrat je komisija podala neko poročilo o stanju na trgu, vendar je bila na stališču, da so kakršnikoli dodatni ukrepi na trgu mleka nepotrebni, da morajo obstoječi interventni ukrepi delovati, da dodatni ukrepi bi samo pomenili odlok prepotrebnih sprememb v smeri večje konkurenčnosti sektorja in pridelave mleka, prireje mleka glede na povpraševanje. Seveda številne države, vključno s Slovenijo, Slovenija je bila tudi takrat med podpisnicami skupine višjegrajskih držav plus tri, ki je dala posebno izjavo o tem, da je potrebno določene dodatne ukrepe sprejeti. Države tega stališča komisije niso sprejele. Večina držav zaradi tega, ker tako stališče v bistvu pomeni, da lahko predvsem mlečna reja na obrobju Evrope, kjer ni konkurenčnih velikih rej, tako kot v zahodni Evropi in predvsem v hribovskem in gorskem svetu praktično pri teh razmerah na trgu propade. Od takrat dalje do danes so bile številne aktivnosti in tudi v tem času beležimo številne izjave. Tudi Slovenija se je priključila ponovnemu pismu višegrajske skupine. Podprli smo tudi francoske predloge in včeraj pripravili tudi svoj dokument, ga bomo kot slovenska delagacija predložili čisto uradno na zasedanju s predlogu nekaterih ukrepov. Mogoče še povem, kaj pa je komisija naredila. Komisija je v tem času podaljšala pomoč za sadje in zelenjavo, ki je že prej veljala do 30. junija in je podaljšala do 30. junija 2016. Slovenija je s tem dobila dodatnih 3 tisoč ton sadja, ki jih lahko umakne s trga na ta način, da proizvajalci to razdelijo, najprej prijavijo to, da bodo umaknili iz trga, potem to brezplačno razdelijo humanitarnim organizacijam, šolam, varstvenim ustanovam in podobno in za to dobijo plačano neko minimalno ali pa pač enko ceno za kilogram sadja plus transportne in pakirne stroške in to kvoto, ki jo je Slovenija dobila, smo že v veliki meri po prijavah, na prejšnjih prijavah zapolnili, lahko pa je to brezplačno razdeljevanje koristno praktično do konca junija. Podaljšala je tudi zasebno skladiščenje za mastno in posneto mleko v prahu oziroma je v teku do konca februarja 2016. Nič še ni narejenega na trgu prašičev. Splošno stanje na trgu je pa tako, da je proizvodnja recimo pri mleku v Evropski uniji narasla v zadnjem letu za 0,8 %, v svetovnem merilu še nekaj več. Zmanjšalo se je povpraševanje predvsem na azijskih trgih, tudi na kitajskem, kjer je prej pomembno raslo in ker se je podaljšal ruski embargo, se je stanje padanje cen nadaljevalo. V Sloveniji je odkupna cena mleka padla v zadnjem letu za 24 %.

Če na kratko povem kaj Slovenija podpira. Slovenija podpira vse ukrepe, ki bi pripomogle k temu, da bi se stanje izboljšalo. zlasti se zavzemamo za to, da bi se intervencijska cena, to je tista cena pri kateri se sprožijo določeni ukrepi, dvignila. In potem, mi bi podprli tudi izvozne spodbude, ki bi najhitrejši in najcenejši ukrep najprej rešili situaciji, vendar je tukaj potrebno povedati, da ne glede na to, da je ta ukrep / nerazumljivo/ po skupni tržni ureditvi, je Evropa komisija zelo nenaklonjena temu ukrepu, ker gre za nekakšen, ker je s stališča VTO problematičen oziroma bolj zaradi odnosov z VTO. Mi podpiramo tudi podaljšanje skladiščenja, ključno pa se nam zdi, da bi bili določeni ukrepi, specifični ukrepi predvsem za mleko v hribovskem in gorskem območju. Menimo, da EU ima vire za dodatne ukrepe. Namreč zaradi presežnih kvot in dajatev, ki so jih morali kmetje, ki so presežne kvote, presegli dokler niso bile ukinjene, se je nabralo v letu 2015 preko 800 milijonov evrov in mi menimo, da bi ta denar morali vzeti za pomoč temu sektorju, ki je v krizi. Torej kaj bi konkretno predlagali kot Slovenija, kaj bomo predlagali drugo kar druga država ali pa bolj poudarjeno. Predlagali bomo, da se shema mleka v šolah okrepi. To smo večkrat tukaj imeli. Zakaj je naše šole ne izvajajo, če bi bila ta premija večja, po enem obroku. Če bi bila administrativno lažja, da bi bila res dostopna za izvajanje vsem šolam, če se ta hrana deli izven rednih obrokov, ne pri malici, pomeni da se ne zažira v siceršnjo porabo mleka, ampak je to dodaten ukrep. Recimo mleko ali pa jogurt, česarkoli. Se pravi, ta ukrep bi predlagali dodatno, kar bi pomenilo povečanje porabe mleka na evropskem trgu. In še drug ukrep, ki je še bolj pomemben. Mogoče se spomnite, da je do leta 2013 bil v veljavi ukrep pomoči v hrani kot del skupne kmetijske politike. To je to, ko se določeni kmetijski osnovni proizvodi ali pa živila brezplačno razdeljujejo ljudem v stiski. V Sloveniji poteka to preko Rdečega Križa in preko Karitasa. In na ta ukrep mi predlagamo, da se okrepi, skratka da se poveča ovojnica za ta ukrep, ker je vedno več teh ljudi pod pragom revščine. In da bi se financiral iz istega naslova kot sem prej povedala, čeprav se sedaj ta ukrep izvaja v okviru evropske socialne politike, če dobijo oni iz tega naslova več sredstev, bo šlo več teh mlečnih izdelkov v te namene. In še dodatno mi bomo predlagali, da bi se ta ukrep razširil tudi na območja migracijskih kriz kriz, bodisi v Evropi bodisi izven Evrope. Evropa bo zagotavljala za ta območja gotovo pomoč v vseh oblikah in mi vidimo možnost, da bi se tu dosegla neka sinergija dveh ukrepov. Na eni strani bi te viške, ki so na trgu mleka, umaknili s trga in s tem okrepili tudi ceno mleka ali pa preprečili nadaljnje padanje cen mleka. Na drugi strani bi pa v resnici pomagali ljudem, ki so v najhujši stiski.

Mogoče še povem, koliko je sicer cena v Sloveniji, odkupna cena. V Sloveniji smo zdaj zabeležili v zadnjem mesecu, da je povprečna odkupna cena padla že pod 28 centov na liter, v Evropi je povprečna cena okrog 30 centov na liter. Ta cena, interventna cena, ki je sicer določena za posneto mleko v prahu in maslo, če se preračuna na liter mleka, je povprečna intervencijska cena v Evropi 21,7 centa. Predlogi - zdaj ne vem, ali bo to komisija sprejela – gredo v smer, da bi se povečala za 15 % ta intervencijska cena, kar pomeni, da bi bilo več tega odkupa. Razmišlja se tudi o direktni pomoči kmetom, s tistih 810 oziroma 850, različne številke krožijo, koliko je tega zatečenega denarja oziroma koliko ga bo v letošnjem letu vse skupaj. In seveda to privatno skladiščenje se podaljša za prašičje meso, kjer pa moram povedati, da evropski pravni red sploh nima – to je eden izmed trgov, kjer je pravzaprav najmanj ukrepov, pač najbolj liberalnih ukrepov, se pa razmišlja o različnih stvareh, bodisi direktne dohodkovne pomoči, pa da se ponovno uvede zasebno skladiščenje, ki se je v bistvu prekinilo ali pa ki se je zaključilo konec maja, da se čim prej ponovno vzpostavi.

Če še za prašiče povem. Za prašiče je pri nas situacija taka, da so že od leta 2007 v krizi in da vsako leto pada število prašičev in se je v tem času razpolovila proizvodnja prašičjega mesa. Če se izrazim v samooskrbi, mi smo imeli takrat 70 % samooskrbo, zdaj je padla pod 40 %. Hvala lepa.