Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi!

Najprej mi dovolite, da v začetku poslanke in poslanci Socialnih demokratov Združene levice in Zavezništva Alenke Bratušek ponovno vlagamo uveljavitev pravic najemnikov v hišniških stanovanjih, ki so jih v letu 2011 že pridobili, pa so jim bile te pravice, po našem prepričanju, neupravičeno odvzete z ZUJF brez pravno utemeljenega razloga. Ni bilo narejenega ne testa sorazmernosti, ZUJF jim je posegel trajno v odvzem teh pravic. Predlagatelji zakona smo upoštevali tudi in predvideli rešitev, da bi ob sprejemu tega zakona tudi najemniki v hišniških stanovanjih, ki niso v večstanovanjskih stavbah, imeli možnost reševanja svojega stanovanjskega problema pod enakimi pogoji kot je to veljalo za najemnike v hišniških stanovanjih, ki prebivajo v večstanovanjskih stavbah. Cilj je torej izenačitev vseh najemnikov v hišniških stanovanjih, ki imajo pod zakonsko določenimi pogoji možnost uveljavljanja pravic. Pomembno je poudariti, da je predlagani zakon zelo socialno naravnan, saj skuša rešiti stanovanjski problem najšibkejši in najranljivejši kategoriji prebivalcev v Sloveniji in ne gre za nikakršno izpostavljanje ali morebiti favoriziranosti ene izmed skupin kot navaja Vlada.

Pa mi dovolite, ker smo v tej sestavi povsem novi poslanci, nekaj sicer starih poslancev, ki so v preteklem mandatu že glasovali za ta zakon, da se malo dotaknem tudi zgodovine, zakaj je prišlo do tega in kakšni so razlogi.

Stanovanjski zakon je leta 1991 skupaj s kasnejšimi spremembami radikalno posegel v razmerje na stanovanjskem področju. Stanovanjsko pravico dotedanjo je spremenil v nove oblike najemnih razmerij. Prišlo je do lastninskega preoblikovanja in Slovenija je zaradi tega postala po deležu lastniških stanovanj na vrhu v svetovnem merilu. Ob tej veliki transformaciji, ki sta se zgodile leta 1991, sta se zgodili dve veliki krivici, ki sta jo po 20 letnem obdobju bolj ali manj poskušali odpraviti ali pa vsaj omiliti. V prvo skupino sodijo imetniki stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih, v drugo skupino pa tako imenovani hišniki, ki so že opravljali hišniška dela. Zakon je sicer uredil status hišniških stanovanj, vendar na način, da je hišniško stanovanje postalo solastnina solastnikov ene ali večstanovanjskih hiš, pri čemer pa niso hišniška stanovanja bila obravnavna v enakem režimu, ki je veljal za skupne prostore v večstanovanjskih hišah, kar pa ni pravilno. Saj, če pogledamo, zdaj so vsi zaposleni v letih od 1948 do leta 1991 oziroma 1990 plačevali in namenjali sredstva v ta fond za stanovanja med 6 % in 9 %, torej tudi hišniki, ki so opravljali hišniška dela. Vendar ti hišniki so bili izvzeti iz tega in niso imeli možnosti odkupa stanovanj po ugodnem Jazbinškovem zakonu. Torej, za najemnike v hišniških stanovanjih zakon ni predvidel možnosti ugodnega odkupa, niti jim ni zavaroval najemnega razmerja in tudi ne zagotovil neprofitne najemnine, temveč je hišniško stanovanje obravnaval kot službeno stanovanje, ki je vezano zgolj na čas opravljanja hišniških del ne glede na to iz kakršnih razlogov in po čigavi krivdi so se hišniška dela prenehala opravljati. Na neupravičeno ureditev so hišniki opozarjali dlje časa kar več kot 20 let. Po dveh desetletjih se je zgodilo v letu 2011, da je skupina poslank in poslancev vložila in sprejeta je bila novela stanovanjskega zakona, ki je najemnikom v hišniških stanovanjih omogočila ugoden odkup stanovanja, kot je to veljalo za najemnike v denacionaliziranih stanovanjih. Žal pa je ta zakon o uravnoteženju javnih financ po sedmih padel. ZUJF je trajno razveljavil njihove ključne člene in posledično najemniškim v hišniških stanovanjih onemogočil uveljavljanje pravic, čeprav je bila v prvotnem zakonu naveden predviden rok, petletni rok, za uveljavljanje njihovih pravic. Le manjši del, zgolj 6 najemnikov, v vladnem predlogu je sicer v zadnjem mnenju napisano sicer 5 najemnikov v hišniških stanovanjih, je uspelo v sedmih mesecih te svoje pravice uveljaviti. Večina pa ne, kar pomeni, da so jim z ZUJF bile ponovno storjene krivice tistim, ki so uspeli in tistim, ki niso uspeli. Torej, menimo, da je šlo za neupravičen odvzem teh pravic. Zato predlagamo, da se vsem najemnikom v hišniških stanovanjih, ponavljam, pred letom 1991, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema in nimajo lastnega stanovanja ali stanovanjske hiše ponovno omogoči pod enakimi pogoji in v enakem roku uveljavljanje pravic, ki so jih pridobili že leta 2011. Ponovno poudarjam, da je zakon zelo socialno naravnan, saj skuša pomagati zelo najranljivejši in socialno šibkejši kategoriji prebivalstva. Ob tem žal ne morem spregledati tudi dejstva, da varuhinja človekovih pravic priporoča enotno ureditev za vse uporabnike hišniških stanovanj v svojem poročilu leta 2013 in tudi v letu 2014. Priporočila za leto 2013 so bila sprejeta v Državnem zboru, zato se moramo vsi poslanci danes ob tem tudi zamisliti ali jih bomo realizirali ali jih ne bomo. In torej, danes se soočamo o tem, da lahko odpravimo in realiziramo priporočilo 107 varuhinje človekovih pravic.

Predlagatelji zakona še posebej zasledujemo tudi načelo prava, ki izhaja iz 2. člena Ustave Slovenije, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Po uveljavitvi novele stanovanjskega zakona, torej ni bilo po letu 1991 omogočeno uveljavljanje pravic v roku pet let, kot je zakon predvideval. Da se ne bom ponavljala, se pravi po sedmih mesecih je prišlo do tega, da so te pravice bile odvzete.

Pa da ne bom nekako preveč dolga se bom osredotočila še zgolj na to finančno opredeljenost. Finančne obveznosti, ki so izhajale iz zakona, v gradivu smo se opirali predvsem na zakonska določila. Zato smo navedli, da predlagani zakon ne bo imel finančnih posledic za proračun. Iz vladnega mnenja izhaja ravno nasprotno. Da je 13% administrativne vrednosti gre v breme proračuna. Ob tem ponovno izpostavljam še enkrat 173. člen stanovanjskega zakona jasno določa, da se to poplačuje v vrednostnih papirjih. Mogoče bi bilo na tem mestu vredno razmisliti o ustreznih sprememba zakona v tem delu, saj če imamo zakone smo zato, da jih tudi spoštujemo in ne kršimo. Torej, v nadaljevanju bom odgovarjala na vprašanja, tudi na mnenje Vlade. Tako da spoštovane kolegice in kolegi prosim vas, da upoštevate načelo pravne države, priporočila varuhinje, ki smo jih tudi sprejeli in po skrbnem premisleku predlog stanovanjskega zakona tudi podprete. Zaenkrat hvala lepa.