Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, spoštovani rojaki in rojakinje, cenjeni gostje in gospodje, lepo pozdravljeni v hramu demokracije!

V čast in zadovoljstvo mi je, da vas lahko kot predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu nagovorim na že 15. tradicionalnem Vseslovenskem srečanju, ki se vsako leto odvija v začetku julija. Veseli nas, da ste se zbrali v tako velikem številu. Tokratno srečanje smo naslovili, "Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo". Naslov srečanja izraža željo po nadgradnji odnosov medsebojnega zaupanja in sodelovanja Slovenk in Slovencev v sosednjih državah in po svetu ter v matični domovini. Iz preteklosti se želimo zazreti v sedanjost in spodbuditi večji pritok idej, izmenjavo dobrih praks ter utrditi ohranjanje plemenitih vez za izgradnjo uspešne Slovenije in blaginjo vseh nas. Ob tej priložnosti je torej nujno, da pogled usmerimo tudi v prihodnje. Srečanje predstavlja odlično priložnost za temeljit razmislek o našem sedanjem položaju in prihodnosti ter iskanju poti zbliževanja, združevanja in povezovanja za skupno dobro. Naslov nam daje hkrati jasno sporočilo in to je, da je skrajni čas, da presežemo miselnost, da izselitev Slovenk in Slovencev v tujino predstavlja pretrganje njihovih vezi z matično domovino. To seveda ne pomeni, da smemo postati malodušni naraščajočim trendom izseljevanja aktivne populacije v tujino. Zavedamo se, da so motivi in razlogi različni. Poleg iskanja zaposlitve za zagotovitev osnovne eksistence je vse bolj prisotno iskanje boljših kariernih možnosti v tujini ter želja po pridobivanju novih znanj in izkušenj. Zabeležena gospodarska rast v Republiki Sloveniji nam sicer vliva v optimizem, da se bo trend izseljevanja ublažil in zbuja upanje, da se bodo vsaj nekateri za stalno vrnili v domovino. Hkrati pa se moramo sprijazniti, da bodo nekateri zaradi bolj ugodnega okolja in perspektive za vedno ostali v tujini. Vendar ravno to dejstvo predstavlja nov izziv. Namesto paradigme bega možganov, ki nedvomno siromaši Slovenijo, je potrebno ustvariti pogoje za uspešno kroženje možganov, za pretok, torej tudi za vračanje idej, znanj, praks med slovenskimi podjetniki, znanstveniki, umetniki, kmetje in učitelji, ne glede na prostor bivanja. Profesionalne izkušnje, dosežke, znanja in dobre prakse Slovenk in Slovencev v tujini lahko z ustvarjanjem njim naklonjenega in prijaznega okolja v matični domovini izkoristimo v dobrobit vseh nas. Ob tem obžalujemo, da se nekateri izmed svetovno veljavnih Slovencev, ki živijo v tujini, niso mogli odzvati vabilu, da na današnjem srečanju predstavijo svoja razmišljanja kako bi lahko Slovenija v največji možni meri izkoristila znanje z dodano vrednostjo, zlasti na področju naravoslovnih in tehničnih ved. Vendar verjamem, da bo interes po prej omenjenem kroženju vendarle porasel.

Spoštovani! Po eni strani je torej dolžnost matične domovine, da vzpostavi osnovne pogoje za uspešno sodelovanje s Slovenci in Slovenkami v tujini. Pri tem velja poudariti, da je na tem področju kot na marsikaterem drugem potrebno oblikovati trajnostno strategijo in pospešiti aktivnosti za oblikovanje ugodnega poslovnega in komunikacijskega prostora. To je navsezadnje zapisano tudi v resoluciji o odnosih s Slovenci po svetu, ki glede osnovnega področja sodelovanja določa, da je potrebno zagotoviti vključevanje Slovencev po svetu v kulturno, znanstveno, informacijsko, gospodarsko, izobraževalno, športno in druga področja delovanja. Ne glede na že premagane administrativne ovire si mora Republika Slovenija prizadevati, da bi Slovenci v tujini imeli ugodnejše pogoje, da investirajo v Slovenijo. Na ta način bi presegli tudi bojazen, da bomo državo prodali tujcem. Prav tako pa Slovenija pričakuje vaše pobude in ideje, vaše izkušnje in nasvete. Veliko nalog in izzivov je torej na obeh straneh, kaj ne. V iskanju možnosti za boljše medsebojno komuniciranje, informiranost in sodelovanje pa je potrebno več pozornosti nameniti krepitvi zavesti o pomembnosti ohranjanja slovenske identitete v matični domovini in zunaj slovenskih meja. Tematika avtohtone slovenske narodne skupnosti mora biti vpeta v učne načrte za osnovne in srednje šole, saj moramo poznati del lastnega naroda in v skladu z zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja ponotranjiti dejstvo, da ste Slovenci v sosednjih državah in po svetu enakovreden del enotnega slovenskega naroda. Nadalje je potrebno okrepiti izmenjave učencev, dijakov in študentov iz domovine in zunaj meja. Na ta način se bo ustvarjalo pozitivno vzdušje, medsebojno zaupanje in tako se bodo utrdile osnove poglobljenega sodelovanja na kulturnem, izobraževalnem, športnem, znanstvenem in navsezadnje na poslovnem področju. Nedvomno je potrebno razširiti sodelovanje tudi v okviru evropskih projektov. Prepričan sem, da bodo nekateri od današnjih govornikov vsaj sodeč po naslovih najavljenih prispevkov v razpravi predstavili tudi uspešne modele sodelovanja pri črpanju evropskih sredstev. po drugi strani pa naj se uveljavi znani rek, "ne sprašuj kaj bo zate storila domovina, vprašaj raje kaj sam lahko storiš zanjo". Slovenska narodna skupnost v tujini pri tem predstavlja pomemben mest sodelovanja in želimo, da še v večji meri prispeva k promociji Republike Slovenije in predvsem, da lobira in zagovarja njene interese.

Spoštovani! Veseli smo se vaših razmišljanj o naših skupnih projektih in vzpostavitvi temeljev za izgradnjo mreže povezovanja. Slovenci smo na mnogih področjih glede na naše število med najboljšimi na svetu, vendar bomo le s skupnimi močmi lahko izkoristili ves naš potencial, nas, ki ostajamo v domovini, kot tistih, ki ste začasno ali za daljše obdobje zapustili sončno stran Alp. Zahvaljujem se vam za pozornost, drage rojakinje in rojaki, želim vam doživeto bivanje v Sloveniji, da se boste z veseljem vrnili tudi prihodnje leto. Vse dobro vam želim! / aplavz/