Spoštovani Slovenci in Slovenke, cenjeni gostje, gospe in gospodje! Dovolite mi, da vas najprej prav prisrčno pozdravim in vam izrečem dobrodošlico ne le v Državnem zboru, ampak tudi in predvsem v Sloveniji, v vaši sicer ne edini, verjamem pa, da prvi in tisti srčni domovini, na katero vas vežejo posebna čustva, pripadnosti in ljubezni.

Vseslovensko srečanje je v teh 15 letih postalo tradicionalen, prepoznaven in dobro obiskan dogodek, za katerega pa menim, da bi se ga dalo še bolj in v večji meri izkoristiti, ne le za krepitev in poglabljanje narodnostnih vezi in slovenske identitete, temveč tudi za krepitev raznovrstnega sodelovanja na mnogoterih področjih. Pred 24 leti ste bili Slovenci v zamejstvu in po svetu tisti, ki ste nenadomestljivo prispevali k procesu slovenske osamosvojitve. Z najrazličnejšimi povezavami in lobiranjem ste se vključili v prizadevanja za priznanje novonastale slovenske države. Svojo besedo in svoj ugled ste zastavili za slovensko državo, ki v tistih težkih časih ni uživala ne naklonjenosti ne podpore mednarodne skupnosti. Za vse to smo vam neizmerno in iskreno hvaležni. Verjamem pa, da bi vas lahko ne le v tem obdobju, ki je sledilo tej zgodovinski prelomnici, temveč tudi danes v večji meri vključili v procese uresničevanja interesov naše države, izgradnjo njene mednarodne prepoznavnosti in krepitev njenega ugleda. Slovenci in Slovenke, ki živite zunaj meja svoje matične domovine, predstavljate za slovensko državo izjemen potencial, hkrati pa ste tudi njeno neprecenljivo bogastvo. Bogastvo, ki lahko s svojimi izkušnjami, znanjem, širino, spoznavanjem nam tujih okolij in poslovnih navad pomembno prispevate k razvoju in napredku slovenske države. Po eni strani predstavljate torej most, po drugi strani pa ste pobudniki in pospeševalci sodelovanja med različnimi narodi. Zato me še posebej veseli, da je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki organizira vsakokratno Vseslovensko srečanje, tokrat v središče zanimanja postavila temo "Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo".

V zamejstvu in po svetu živi približno četrtina slovenskega narodnega telesa, 400 tisoč ljudi torej, ki jih je življenje v izjemnem konkurenčnem svetu skupaj s priložnostmi, ki so jim bile na voljo, spodbudilo, na nek način celo prisililo, da so dosegli izjemne ustvarjalne, znanstvene in poslovne uspehe ter se uveljavili na vseh področjih življenja. Gre za številne posameznike in posameznice, imen je ogromno in jih, da ne bi komu storil krivice, niti ne bom skušal naštevati. Dejstvo je, da gre za ljudi, ki so doma, žal, pogosto prezrti in premalo cenjeni, pa čeprav bi nas njihovi dosežki, ki so še eden izmed dokazov, da smo Slovenci sposoben narod, ki se lahko kosa z velikimi, morali navdajati s samozavestjo in optimizmom. Naši rojaki po svetu razpolagajo z izjemnim kapitalom, ki se ob dragoceni ljubezni do matične domovine kaže predvsem v dragocenih poznanstvih, znanju jezikov in poznavanju kultur, znanju, ugledu. Vendar pa v Sloveniji vsega tega kapitala, ki bi nam pomagal na številnih področjih, zlasti pa pri gospodarskem okrevanju in razvoju, ne znamo in ne zmoremo izkoristiti.

Spoštovani! Interes za tesno sodelovanje mora biti obojestranski. Verjamem pa, da vas v teh trenutkih Slovenija potrebuje morda celo bolj, kot vi potrebujete Slovenijo, saj ste navkljub ločenosti od domovine zmogli ohraniti slovensko narodno pripadnost. Slednje gre v dobršni meri res z roko v roki z dobrim sodelovanjem z matično domovino. Nedvomno pa ste slovensko jezikovno, kulturno in narodno identiteto vsa ta leta zmogli ohraniti predvsem zaradi osebnega razumevanja pomembnosti tega, a obenem tudi zahvaljujoč vaši znanstveni ustvarjalnosti in poslovni uspešnosti. Nekaj te ustvarjalnosti in uspešnosti pa danes potrebuje tudi Slovenija. Potrebuje torej znanje, širino, samozavest in bogastvo izkušenj Slovencev, ki so v svetu uspeli. Hkrati pa do Slovenije še vedno čutijo posebno pripadnost oziroma ostajajo z njo tako ali drugače povezani in navezani. Brez dvoma je za nami težka in boleča zgodovina, ki nas kot narod še vedno obremenjuje in deli. In ne le nas, ki živimo v Sloveniji, temveč celotno slovensko narodno telo. Vse rane, čeprav tako globoke, da za sabo pustijo brazgotine, se zacelijo. Zato verjamem, da smo za dobrobit Slovenije zmožni tesno in složno sodelovati. Po letih krize se stanje sicer počasi izboljšuje, kar nas navdaja s tako posebno samozavestjo. Zatorej je tudi razlogov za optimizem nekoliko več kot leto poprej. Kljub temu pa se zavedamo, da nas, preden bomo ponovno stopili na trdno pot uspeha, čaka še kar nekaj dela. Zavedamo se tudi, da moramo glavnino tega dela in napora opraviti sami, saj je to naša odgovornost in naša dolžnost. Pri tem naj bi bila vaša pomoč in vaše sodelovanje več kot dobrodošlo. Rojaki in rojakinje, ki živite ločeni od svoje matične domovine, ste torej ne le zaželeni, temveč iskreno dobrodošli, da sodelujete pri obnovi in novem vzponu slovenskega gospodarstva, pri vračanju ugleda naši državi, pri izboljšanju in krepitvi njene zunanje podobe.

Spoštovane Slovenke in Slovenci, spoštovane rojakinje in rojaki! Vzdrževanje stikov z matično državo pomembno in spodbudno vpliva na ohranjanje slovenske kulture in jezika, hkrati pa ohrani občutek povezanosti in bližine z domovino. Zato me veseli, da ste se tudi letos odzvali vabilu in se tako številčno udeležili XV. Vseslovenskega srečanja. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje, da se boste še naprej radi vračali v objem naše in vaše domovine, Slovenije. Želim vam uspešno delo in vsebinsko bogato razpravo, predvsem pa prijetno bivanje doma. Ponovno dobrodošli in hvala za pozornost. / aplavz/