Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim še v mojem imenu!
Uvodoma moram poudariti, da je področje ilegalnih migracij postalo v obdobju zadnjega pol leta prioriteta ne samo slovenske policije, ampak vseh varnostnih institucij v regiji in tudi Evropski uniji. Po lanskem letu je področje ilegalnih migracij skorajda prehitelo področje terorizma, s katerim smo se prioritetno ukvarjali v prejšnjem letu. Seveda se pa obeh področij zagotovo ne da razdvojiti, ker sta še kako povezani. Pa mogoče v uvodu nekaj informacij za lažje razumevanje glede trenutnih razmer v Sloveniji in regiji, pa tudi v celotni Evropski skupnosti.
Treba je omeniti, da v tem obdobju, kljub temu, da se več ali manj vse države v naši regiji soočajo s poplavo beguncev, Slovenija vseeno ostaja oaza v območju regije in Evrope. In skorajda, če gledamo samo strogo slovensko območje, ne beležimo tako ugodne situacije, kot je sedaj v tem momentu. Seveda pa je vizija in analize, ki smo jih že opravljali, dosti temnejša, kar se tiče spremljanja dogajanja v naši bližnji okolici. Skorajda vsi tokovi ilegalnih migracij, ki so sedaj stekli v zahodno, severno Evropo, tečejo v državah vzhodno in zahodno od nas, neposredno Italija, Madžarska ter severne in južne. Seveda pa napovedi, ki so bile podane pred nekaj meseci, da bo Evropa na nek način poskušala zaščititi Italijo kot tisto glavno sprejemno točko iz Afrike in Bližnjega vzhoda, se v teh mesecih nekako že uresničujejo. Ta tok iz Afrike proti Italiji se je sedaj obrnil v smeri Grčije in dalje Albanija. Po podatkih, ki jih pridobivamo od tujih varnostnih organov, Črne gore, Srbije, se problematika že bistveno povečuje, praktično iz tedna v teden, ne samo iz meseca v mesec. In sistem, ki teče sedaj na tej liniji, ki poteka vzhodno od nas, nakazuje, da bomo lahko zelo hitro teh splošnih migracij, če odmislimo te kontingente, deležni tudi mi. Ko smo analizirali vzroke, zakaj je situacija v Sloveniji zdaj tako ugodna, kot je, smo jih zagotovo našli v okrepljeni aktivnosti Hrvaške, zaradi tega, ker v tem obdobju vstopa v schengenski prostor, potekajo evalvacije in tudi zelo uspešno omejuje migracije. Zaradi tega so se tudi ti tokovi usmerili vzhodneje od nas. Seveda pa te države, ki so bile sedaj deležne teh migracijskih tokov, tu predvsem mislim Srbijo, Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo, že izvajajo ukrepe, ki jih nameravajo še intenzivirati, kar pomeni, da se bodo tudi ti tokovi spremenili. In če sedaj Srbija govori, glede na dinamiko ilegalnih migracij pri njih v letošnjem letu, da bodo tudi oni beležili v letošnjem letu okoli 30.000 ilegalnih priseljencev, del tega, ker Srbija ne bo v celoti ciljna država, bo tudi tranzitna, bomo zagotovo dobili tudi mi v Slovenijo. Seveda pa vemo, kaj te številke pomenijo pri nas. Tako da tisto, kar je pri tem opisu problematike treba posebej izpostaviti, je dejstvo, da če bo na nivoju Evropske unije sprejeta kontingenčna politika, da dobimo že prosilce za azil, mednarodno zaščito, bomo dobili ilegalne migracije iz dveh naslovov – iz Evrope in te splošne, ki potekajo po teh klasičnih ilegalnih poteh. Tako da bomo deležni po dveh, in to je zagotovo treba upoštevati pri naših pogajalskih izhodiščih, ko se bomo pogovarjali o tem.
Seveda, pri omejevanju tega je bistvenega pomena, kot je že omenila gospa ministrica, da bomo lahko odločali o dveh elementih. Prvi je ta, kakšne so naše kapacitete, zmožnosti, da zagotovimo nivo varnosti v Sloveniji, ki ga lahko z našimi resursi še zagotavljamo. In pa seveda, da bomo sodelovali pri izbirnih postopkih, pri tako imenovanem triažnem postopku v tisti državi, kjer bo ta triaža tudi potekala. Brez tega si ne predstavljamo, da bi lahko bistveno zmanjšali dejavnike tveganja za stopnjo varnosti v Sloveniji. Seveda smo v tej analizi tveganja, ki jo posodabljamo praktično mesečno, zajeli tiste dejavnike ogroženosti, ki niso samo značilni za Slovenijo, ampak so značilni skorajda za vse države, ki se s tem srečujejo. In moram tudi omeniti, da nobena država, ki je sedaj soočena s poplavo ilegalcev, jih ne omejuje v celoti in popolnoma uspešno. Kot je že bilo omenjeno, identificiranih je kar nekaj teh dejavnikov, pri katerih zagotovo Slovenija ne bo izjema, od možnega pojava pripadnikov terorističnih organizacij, tisto, kar je bilo omenjeno, da se od slovenske policije pričakuje, da bo naredila selekcijo in to populacijo omejila, je praktično misija nemogoče. Te osebe, ki prihajajo s teh območij, ali je to Bližnji vzhod ali Afrika, je skorajda identiteta teh oseb nepreverljiva, kaj šele, če bi imeli potrjeno identiteto, pridobivanje podatkov o njihovem prejšnjem življenju, njihovi dejavnosti, varnostnih struktur v teh območjih ni. In tudi tiste države, ki so nekako zgodovinsko in varnostno dosti bolj povezane s temi izhodnimi državami, so tu veliko bolj omejene, pa imajo veliko več možnosti kot Slovenija.
Seveda ne bi našteval vseh dejavnikov tveganja, ampak zagotovo je tu pojav sekundarne kriminalitete. Ta populacija lahko postane tudi sama po sebi žrtev kaznivih dejanj, za zlorabo, tako kot se dogaja v sosednjih državah, za zlorabo, za premoženjsko kriminaliteto, za prostitucijo, trgovino z belim blagom, vse, kar prinaša to s sabo. Seveda pa je tu še tisti širši aspekt, ki pa ni toliko v policijski domeni, to je pa razpolaganje s socialnimi transferji, zagotavljanje zdravstvenega varstva, pojav ksenofobije v tistih lokalnih okoljih, kjer bo ta populacija, če bo nameščena. Kajti jasno je, da če bomo soočeni s povečanim obsegom ilegalnih migrantov, bo ta razpored potekal ne samo sedaj v tistih centrih, ki so že formalno postavljeni in sprejeti v lokalnem okolju, ampak tudi izven tega; tam se pa lahko v javnosti zelo hitro pojavi odpor, predvsem v lokalni skupnosti. In tu bo potreben kar velik vložek energije, da te negativne dejavnike nekako nevtraliziramo. Seveda pa lahko, kar kažejo tudi izkušnje skorajda pri vseh naših sosedah, skoncentrirana oblika lokacije teh narodno istih ilegalnih pribežnikov sama po sebi generira neke nelegalne dejavnosti. Sama po sebi spodbuja dodatne ilegalne migracije, seveda z uporabo inštituta združevanja družine, vse, kar to prinaša. Tiste konvencije bomo morali spoštovati; vemo pa, da družina zagotovo je nekje v Afriki pojmovana malo drugače kot v Sloveniji. Kot sem povedal, ne bi šel v podrobnosti, ampak te dejavnike smo nekako ocenili. Seveda je pa sedaj vse odvisno od sklepov, odločitev, ki bodo sprejete na področju Evropske unije, in pa tistega, kar se v tem obdobju premalo poudarja, dinamike in spremembe teh tokov v naši regiji. Mislim, da je tisto vsaj toliko zaskrbljujoče kot razprava o kontingentih, ki so pred nami. Toliko za uvod. Hvala.