Hvala za besedo, gospod predsednik. Prav tako pozdravljam prisotne poslance in tudi vse ostale prisotne!

Kot je bilo že v začetku s strani predlagatelja omenjeno, težišče današnje razprave ja na varnosti, kar zagotovo je na mestu glede na to, da je varnost temeljna strukturna prvina človeškega bivanja in za uresničitev te ustavno zagotovljene človekove pravice mora skrbeti država s svojimi institucijami, ki razpolagajo s sredstvi prisile, zato je tudi ena od ključnih dolžnosti slovenske policije ravno zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti. Vemo, da se Evropa v tem trenutku sooča s hudimi migracijskimi pritiski, kar odpira marsikatero vprašanje, tudi na Ministrstvu za notranje zadeve tudi do neke mere z zaskrbljenostjo spremljamo nastalo situacijo. Predvsem je bistveno tukaj povedati uvodoma, da na migracije je potrebno gledati celovito. Migracije so kompleksen proces. Prav tako je potrebno nasloviti vzroke migracij in v tem trenutku so migracije ena od najpomembnejših nalog s katero se srečujemo na Ministrstvu za notranje zadeve. Je pa potrebno poudariti, da migracije so sodobno dejstvo družbe in ravno zaradi te svoje razsežnosti v tem času zasedajo tudi osrednje mesto v notranji in zunanji politiki, saj prinašajo pomembne posledice tako družbene, kulturne, ekonomske, varnostne in tudi druge posledice. Pravzaprav preraščajo nacionalni okvir in presegajo nad nacionalni okvir.

Kar se tiče Slovenije. Slovenija v zadnjem obdobju je bila soočena z relativno majhnim številom migrantov, saj so nas ključni kanali zaobšli, glede česar verjamem, da bo nadalje pojasnil generalni direktor policije. Razlogi so predvsem v tem, da se iščejo najkrajše poti do zahodne Evrope in do ekonomsko najmočnejših držav. Potem so tukaj ekonomski razlogi, emigriranje v države z dobrimi možnostmi zaposlitve, v države z viško socialno pomočjo in seveda varnostni. Že v tem segmentu je potrebno poudariti, da je tukaj potrebno izpostaviti dobro delo slovenskih državnih organov, zlasti policije, ki je uspešna pri preprečevanju in odkrivanju ilegalnih migracij. Decembra 2014 je tudi bil uspešno zaključen ciklus Schengenskih evalvacij. Slovenska policija je tudi v tem kontekstu prejela pohvale. Zelo pomembno pa je tudi poudariti, da igra v tem smislu tudi velik prispevek obveščevalno varnostnih služb, saj je izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov pomembna. Policija bo tudi v bodoče kot ključni nosilec zagotavljanja notranje varnosti države intenzivno nadaljevala s svojim delom tudi v prihodnje, saj moram poudariti, da je ravno policija tisti ključni subjekt notranje varnosti, ki opravlja zahtevne javno varnostne naloge po Ustavi in po zakonu. Torej je tista najbolj vidna roka države skupaj z nekaterimi drugimi organi, ki v prvi vrsti obvladuje varnostno okolje in prebivalcem Slovenije zagotavlja visok nivo varnosti. V celoti se zavedamo, da migracije posredno ali neposredno vplivajo na notranjo varnost, saj zlasti glede ilegalnih migracij velja, da jih najpogosteje organizirajo mednarodne kriminalne skupine, ki nekako te emigracijske tokove oziroma kanale izkoriščajo za infiltriranje posameznikov in manjših skupin, ki utegnejo biti varnostno problematični, zato te procese natančno spremljamo, tudi z vidika boja proti terorizmu, ker namreč boj proti terorizmu zahteva celovit pristop. Zaradi tega policija tesno sodeluje pri zagotavljanju notranje varnosti z drugimi pristojnimi službami in policijami tako znotraj Evropske unije kot tudi izven. Policija torej skupaj z ostalimi organi redno na dnevni osnovi spremlja varnostne razmere in temu tudi prilagaja svoje redne aktivnosti.

Kot je bilo že v izhodišču nakazano pri migracijah seveda moramo govoriti tudi o solidarnosti, o pomoči, o humanosti, hkrati pa je pomembno poudariti, da ne smemo spregledati že navedenih zlorab in se proti njim sistematično boriti. Torej vsekakor je potrebno upoštevati tudi varnostni vidik.

Enak odnos, torej to kar sem dosedaj povedala, pa je potrebno zavzeti v kontekstu predlogov Evropske komisije, ki so v tem trenutku aktualni, torej glede preselitve beguncev iz tretjih držav in glede prerazporeditve tistih prosilcev za mednarodno zaščito, ki se že nahajajo v Evropski uniji in ki očitno potrebujejo mednarodno zaščito. Ta omenjena načela so ključna. Hkrati pa, kot že rečeno in kot je dejansko tudi težišče današnje razprave, dejavnika varnosti ne smemo zanemariti, zato bom v nadaljevanju predstavila izhodišča, ki jih bo Slovenija torej uveljavljala pri vseh svojih pogajanjih in razgovorih na ravni Evropske unije glede na to, da vemo, da zadeva še ni dorečena in se bo na različnih nivojih Evropske unije še obravnavala.

Prva stvar, ki je kot rečeno, upoštevano bo načelo solidarnosti. Slovenija se zaveda potrebe po solidarnosti. Je tudi že v preteklosti izkazala solidaren odnos. Verjetno veste, da je že leta 2010 Slovenija izvedla projekt relokacije in sprejela begunce iz Malte. Italiji smo prav tako pomagali že z ladjo Triglav v operaciji Mare nostrum, vendar pa tukaj poudarjam, da solidarnost ni izoliran koncept. Pri oblikovanju stališča Slovenije je potrebno upoštevati še več dejavnikov. Namreč zagovarjali bomo načelo prostovoljnosti in vpliva na prihod beguncev v Slovenijo, tako po eni kot pri drugi osnovi. Torej tako kar se tiče predloga komisije glede preselitve beguncev iz tretjih držav kot tudi glede prerazporeditve tistih, ki se že nahajajo v Evropski unij. Tukaj nadaljujem v smeri, da je tudi v tem kontekstu pomembno še eno drugo stališče, ki ga bomo tudi zelo odločno uveljavljali in sicer, da se morajo upoštevati vse specifike Slovenije kot tudi integracijske sposobnosti. Pomembno je, da število prerazporejenih prosilcev ostaja znotraj naše integracijske in administrativne sposobnosti, že zaradi tega, ker so integracijski procesi že sami po sebi zelo zahtevni. Prav tako je potrebno upoštevati tudi vse specifike okolja, ker to je ključno za uspeh integracije. In sicer potrebno je upoštevati razmerje med ruralnim in mestnim območjem, potem obstoj diaspore, velikost mest. To so vse dejavniki, ki so zaradi uspešnosti integracije dolgoročno pomembni. Prav tako je potrebno upoštevati, da v kolikor integracija ne bi bila uspešna, bi to bil faktor sekundarnih migracij in integracijske sposobnosti nedvomno so bistvene, ker je to ključno za uspeh, torej, da se tudi na strani oseb, ki bi eventualno bile k nam preseljene, da ne bo nerealnih pričakovanj, saj namreč, če ljudi sprejmemo, jim je treba tudi zagotoviti neko dostojno življenje.

Nadaljnji faktor, ki ga bomo uveljavljali v pogovorih oziroma pogajanjih na ravni EU, je ta, da bomo zahtevali vpliv in nadzor pri prihajanju beguncev v Republiko Slovenijo, s ciljem dejanske pomoči tistim, ki pomoč oziroma zaščito potrebujejo, in da se prepreči prihod tistim, ki bi to zlorabili. Pri tem pa tudi podpiramo predloge, da je treba odločanje o prihodu beguncev opraviti v tretjih državah.

Kot je bilo danes že tudi poudarjeno, faktor varnosti bo v celoti upoštevan, in to tako s stališča Republike Slovenije kot tudi dejstva, da bo prišlo, če se ta scenarij realizira, do povečanja števila beguncev v Evropski uniji, ker se je namreč pomembno zavedati, da migracije v vsakem primeru so varnostni pojav oziroma varnostni izziv. Še več, varnost v nacionalnem smislu je zagotovo soodvisna od varnosti v regiji, tudi glede na migracijske tendence, in to ne glede na modaliteto migracije, torej, ali so spontane ali pa so nekako, če lahko temu rečemo, sistematične, kot te, ki se nakazujejo iz predlogov Evropske komisije.

Poudarjam, kot že izhaja tudi iz razprave predlagatelja, menimo, da predlog Evropske komisije ni popolnoma dovršen, ker ne vsebuje analize varnostnih vidikov in ocene učinka ukrepov Evropske komisije na eventualno poslabšanje varnostne situacije. Zato še toliko bolj poudarjam vlogo slovenske policije, ki v prvi vrsti obvladuje varnostno okolje. In tudi tu, če pride do prihoda večjega števila tujcev, se bo treba pogovarjati o proučitvi zmogljivosti našega varnostnega sistema, ki ga bo potem treba eventualno oziroma nujno nadgraditi, tako kar se tiče finančnih sredstev, ljudi, opreme in tako naprej. Glede na dejstvo, ki ga je tudi že predlagatelj izpostavil, glede na to, da obstaja možnost, ki je ni moč popolnoma izključiti, torej, infiltracija varnostno problematičnih oseb, kar postavlja vprašanje varnostnih standardov. In potrjuje dejstvo, da je boj proti terorizmu zelo kompleksno, zelo zahtevno vprašanje, ki v vsakem primeru zahteva celovit pristop. Torej, ključno vprašanje bo tudi izbor in varnostno preverjanje oseb, ki bodo morebiti preseljene na območje Slovenije. Glede na to, da je to nekako tudi v skladu s siceršnjo naravo mednarodne zaščite, vemo, da mednarodna zaščita kot taka je zelo občutljivo področje. Tu gre za specifičen status teh ljudi, ti ljudje ponavadi niti nimajo dokumentov, v teh problematičnih državah ne obstajajo kazenske evidence, tako je tudi tveganje zlorab večje, tudi v kontekstu, o katerem govorimo danes.

Zadnje stališče oziroma izhodišče, ki ga je tudi treba v kontekstu opredelitve naših izhodišč v odnosu do pogajanj na nivoju Evropske unije poudariti – faktor spontanih migracij. Vemo, da Slovenija ima specifičen položaj, da leži na tako imenovani balkanski poti in da se lahko tudi migracijski tok, ki trenutno intenzivno poteka iz Turčije preko Grčije, Srbije in Madžarske, preusmeri preko Hrvaške k nam, kar tudi lahko eventualno v bodočnosti, če do teh premikov pride, obremeni naše kapacitete, in tudi ta faktor je treba upoštevati v celotnem konceptu, o katerem razpravljamo danes.

Glede na to, da je težišče današnje razprave na varnosti, moram poudariti v zaključku to, da Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorno za to, da zagotavlja varnost prebivalcem Republike Slovenije, in naredili bomo vse, da bo temu tudi dejansko tako. Vendar pa moram poudariti bistven vidik, in sicer, da pravica do azila je in ostaja odraz najvišje razvitosti norm mednarodnega prava in temu v vsakem primeru evropska migracijska politika tudi mora slediti. Kar se tiče prvih odzivov v EU, se sedaj nakazuje, da v tem trenutku ne obstaja potrebna večina v EU za uvedbo obvezujočih kvot za prerazporeditev prosilcev za mednarodno zaščito v Evropski uniji. Stališča se bodo seveda še dodatno izoblikovala v prihodnjih tednih in bodo tudi izražena na vseh oziroma različnih ravneh v okviru institucij EU.

Kot že rečeno uvodoma, migracije so neločljivo povezane z vprašanjem varnosti in v tem smislu tudi tangirajo področja dela policije. Zato predlagam, da podrobneje o trenutni varnostni oceni spregovori generalni direktor policije, saj je policija tisti organ, ki edini dnevno opravlja takšne naloge, ki se najbolj neposredno navezujejo na varnost ljudi in premoženja. In se tudi mora promptno odzivati in obvladovati dogodke vseh pojavnosti, saj policija dejansko s svojim odzivanjem vpliva na pojav teh dogodkov in tudi na njihovo razsežnost.