Hvala lepa.

Komisija za nadzor javnih financ je obravnavala proračun 13. februarja tega leta. Ob tem je glasovala tudi o dveh sklepih, ki nista bila izglasovana, medtem ko samih amandmajev dejansko ni dala. Jaz bi tukaj povzel razpravo članov komisije in seveda tudi člana oziroma namestnika predsednika Računskega sodišča. Kot prvo bi rad povedal, da je bilo opozorjeno s strani nekaterih članov, da ta proračun temelji na nerealnih osnovah, in da ni natančnih podatkov o tem na katerih dejansko temelji, in da jih tudi nimamo. Poleg tega ni jasno, če bodo vsi prihodki iz Evropske unije res realizirali v takšnem obsegu, predvsem zaradi različnih projektov in težav pri projektu. Opozorjeno je bilo tudi, da še danes nimamo Zakona o fiskalnem pravilu, ki je že v Ustavi in na podlagi katerega bi že v letu 2015 morali izenačiti prihodke in odhodke. Pri tem je predstavnica Vlade pojasnila, da ima predlog Zakona o fiskalnem pravilu, ki je bil v prvi fazi že sprejet, dva dela, sistemskega, ki se bo začel izvajati ko bodo prihodki in odhodki izenačeni in prehodnega, ki bo veljal do takrat in v času tega bo možno še imeti višje odhodke od prihodkov. Po mnenju nekaterih članov komisije so nekatere postavke prikazane prenizko, druge previsoko, predvsem na strani prihodkov. Proračun po mnenju teh članov tudi ni razvojno investicijsko naravnan. In da so edine investicije, ki se v državi opravljajo, so tiste v občinah in ki se izvajajo iz EU sredstev. Poleg tega je bilo opozorjeno tudi na to, da predstavniki drugih ministrstev razen Ministrstva za finance ali pa vsaj nekaterih od teh ministrstev, govorijo enostavno, da nimajo dovolj sredstev, in da je seveda zato vprašanje, kako bo ta razrez napravljen po posameznih ministrstvih. Članica komisije je na tej seji opozorila, iz Poslanske skupine Desus, je ob tem opozorila, da se govori, da bo rast bruto družbenega proizvoda v letu 2014 presegla 2,5% BDP, in da pričakujejo, da se bo opravila izredna valorizacija pokojnin, kar je v skladu z določili Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Člani komisije so se ob tem vprašali, iz katerih sredstev bo to možno in ali ne bo v tem primeru prišlo do zahtev po usklajevanju drugih kategorij izdatkov, plače, socialni prejemki. Predstavnica Vlade je pojasnila, da veljavni zakon o izvrševanju proračuna določa, da v letu 2014 in 2015 ni rednega usklajevanja pokojnin in v to določbo ne posega niti sprememba navedenega zakona. Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju sicer določa, da se v primeru take rasti BDP lahko predlaga izredna uskladitev pokojnin, vendar jo mora Vlada potrditi, ki pa za enkrat takšnega predloga še ni prejela. O tem na Vladi tudi ni bilo razprave. Ministrstvo za finance pa takemu predlogu za leto 2015 ni naklonjeno. Sredstva za uskladitev pa gredo iskati in ne iz državnega proračuna. Kar se tiče usklajevanja nekaterih socialnih prejemkov bo ob taki rasti BDP, ob taki rasti BDP, pa bo zahteva za uskladitev začela veljati šele v letu 2016 in ob pripravi proračuna za to leto bo seveda videno tudi, kako bodo kazali končni podatki o rasti za leto 2014. Postavljeno je bilo vprašanje tudi glede 11-ih okoljskih projektov v občinah. Kot sem že omenil proračun dveh sklepov, se opravičujem, kot sem že omenil komisija dveh sklepov o tem, da rebalans proračuna ni razvojno in protikrizno naravnan ter da prihodki in odhodki in javnofinančni primanjkljaj niso realno prikazani, ni sprejela. Tukaj bi omenil, kot sem že na začetku rekel na koncu še predstavnika Računskega sodišča, kjer je bilo poudarjeno, da se njihova sredstva zmanjšujejo iz 5,6 na 5,1 milijona evrov ponovno in da bodo to dosegli izključno s skrajnim varčevanjem in da jih pravzaprav rešujejo, zato da bodo to lahko naredili, porodniške odsotnosti. Tako, da vemo, v kakšnih težavah smo dejansko tudi na področju Računskega sodišča. Hvala lepa.