Hvala lepa gospa predsednica. Lep pozdrav vsem tudi z moje strani. V tej uvodni predstavitvi mi dovolite, da se osredotočim predvsem na splošne informacije v zvezi z rebalansom proračuna za leto 2015. Podrobnosti pa bomo lahko pojasnjevali v odgovorih na vprašanja v nadaljnji razpravi.

Veljavni proračun za leto 2015 je bil v Državnem zboru obravnavan in sprejet v mesecu novembru 2013. Zaradi menjave vlade v letu 2014, vlada ni predlagala sprememb proračuna za leto 2015, ampak je vlada, ki je svoj mandat nastopila konec septembra 2014 napovedala, da bo rebalans proračuna 2015 predložila, kakor hitro bo mogoče oziroma takoj v začetku leta 2015.

Zakaj vlada ocenjuje, da je predlagani rebalans proračuna, pardon, da je predlagani rebalans proračuna potreben?

Najprej veljavni proračun je pripravljen na podlagi makroekonomskih izhodišč iz jesenske napovedi UMAR-ja iz leta 2013. Zadnje danes razpoložljive napovedi izhajajo iz zimske napovedi gospodarskih gibanj iste inštitucije in so neprimerljivi z makroekonomskimi izhodišči, na podlagi katerih je bil pripravljen prvotni oziroma trenutno še veljavni proračun države za leto 2015. Samo dva ključna podatka naj omenim, saj bo v nadaljevanju direktor urada podal podrobnejšo informacijo. Zimska napoved gospodarskih gibanj za leto 2015 napoveduje 2 % rast BDP v letu 2015, hkrati pa napoveduje ničelno rast cen oziroma ničelno stopnjo inflacije in oba ta dva podatka sta pomembna predvsem na področju ocene prihodkov državnega proračuna, pa tudi skupaj s podatkom o rasti zaposlenosti oziroma o zmanjševanju brezposelnosti za posamezne odhodke iz državnega proračuna, predvsem odhodke iz naslova transferov posameznikom in gospodinjstvom. Poleg teh makroekonomskih dejavnikov je treba upoštevati pri rebalansu proračuna tudi nekatere druge spremenjene okoliščine. Če omenim najpomembnejše. V letu 2013 smo načrtovali prihodke v državni proračun iz naslova davka na nepremičnine, ki je bil v letu 2014 razveljavljen, zaradi tega je treba nadomestiti v bistvu ta izpad prihodkov oziroma upoštevati, da tovrstnih prihodkov v državni proračun v letošnjem letu ne bo.

Nadalje je potrebno pri odhodkih za obresti upoštevati tudi zadolževanje, ki se je zgodilo tekom leta 2014, torej po uveljavitvi proračuna za leto 2015 v novembru 2013 in zaradi tega se izdatki za obresti povečujejo za 125 milijonov glede na sprejeti proračun 2015, čeprav so še vedno nižji od realiziranih odhodkov v letu 2014.

In tretja velika kategorija odhodkov, ki jih je treba v zvezi s spremenjenimi okoliščinami omeniti, je načrtovanje tekočega transfera iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno. Namreč spomladi leta 2014 je bil spremenjen Zakon o Slovenskem državnem holdingu in stari Zakon o Slovenskem državnem holdingu je predvideval, da bo družba KAD v pokojninsko blagajno prispevala tudi delež prihodkov od prodaje državnega premoženja. Zaradi tega je veljavni proračun pri tovrstnih transferjih upošteval, da bo KAD zagotovil pokojninski blagajni 190 milijonov. Govorim za leto 2015. Ker je bil spomladi leta 2014 ta zakon spremenjen in ta pravna podlaga ukinjena, mora posledično višji transfer v pokojninsko blagajno zagotoviti državni proračun in to je v rebalansu proračuna tudi upoštevano.

Zadnja ključna okoliščina, ki terja rebalans proračuna, pa so spremenjene okoliščine v zvezi s črpanje evropskih sredstev. Letos je namreč zadnje leto, ko je še mogoče črpanje sredstev stare finančne perspektive 2007 do 2013. Zaradi tega do odhodki, kot bom podrobneje pojasnila v nadaljevanju, pomembno osredotočeni na doseganje tega cilja. Če na kratko predstavim konkretnejše ocene prihodkov in odhodkov, v predlogu rebalansa proračuna za leto 2015 načrtujemo za 8 milijard 562 milijonov evrov prihodkov. To je za 64 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu za leto 2015, vendar hkrati za približno 100 milijonov evrov več kot je realizacija v letu 2014. V gradivu za predlog rebalansa imate navedeno primerjavo med sprejetim proračunom za leto 2015 in predlogom rebalansa, vendar je za oceno, koliko se dejansko znižujejo ali povečujejo določeni prihodki in isto velja tudi na odhodkovni strani proračuna, veliko bolj pomembna ocena kakšna je predvidena realizacija glede na realizacijo v letu 2014. V tej globalni številki 8 milijard in pol prihodkov, je za 6 milijard 870 milijonov načrtovanih davčnih prihodkov kar je za približno 300 milijonov več glede na leto 2014. Načrtovanih je za 578 in pol milijonov evrov nedavčnih prihodkov, kar je za skoraj 230 milijonov evrov manj glede na leto 2014 in sicer zaradi tega, ker smo v letu 2014 realizirali prihodke iz naslova koncesije za UMTS omrežje v višini skoraj 150 milijonov, hkrati pa smo v letu 2014 realizirali določene izredne prihodke, ki jih v letošnjem letu ne moremo pričakovati. Obseg kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov ostaja v grobem na približno enaki ravni kot v letu 2014. Na ravni sredstev, ki jih črpamo iz proračuna Evropske unije, pa ta sredstva po predlaganem rebalansu znašajo milijardo 72 milijonov in pol, kar je za približno 36 milijonov več kot pa je bila realizacija v letu 2014. Ta skupna številka milijarda 72 milijonov vključuje tako črpanje stare kot tudi že začetek črpanja nove finančne perspektive.

Za zagotovitev prihodkov je Vlada že sprejela določene predloge ukrepov in Državni zbor je tiste, ki so vezani na zakonske spremembe, potrdil že konec leta 2014 in se že uveljavljajo. Gre za ohranitev četrtega razreda pri dohodnini, gre za zvišanje stopnje davka na finančne storitve in zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, kar na nek način odtehta ukinitev davka na bilančno vsoto bank, in gre za povišanje okoljskih dajatev zaradi emisij CO2 ter ukrepe za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.

Na strani odhodkov državnega proračuna predvideva rebalans odhodke v skupni višini 9 milijard 947 milijonov evrov, kar pomeni za 461,8 milijona evrov več odhodkov kot v sprejetem proračunu in za 292 milijonov več, kot je znašala realizacija v letu 2014. Ne glede na to povišanje v skupni številki naj opozorim, da se odhodki, ki se financirajo iz integralnih sredstev, znižujejo glede na realizacijo v letu 2014 za 50 milijonov evrov. To je odraz varčevalnih ukrepov, ki jih je Vlada sprejela v obdobju od oktobra do predložitve rebalansa proračuna Državnemu zboru. V primerjavi z letom 2014 pa se povečujejo namenska sredstva za 13 milijonov, kjer ministrstva ocenjujejo, da bodo v višjem znesku realizirala tudi namenske prihodke, vemo pa, da namenski odhodki ne morejo biti višji, kot pa so namenski prihodki. Znatno pa se glede na leto 2014 povečujejo odhodki, povezani s črpanjem evropskih sredstev. In sicer se za 256 milijonov povečujejo evropska sredstva, za 86 milijonov in pol pa s tem črpanjem povezana slovenska udeležba. To v bistvu pokaže, da na strani odhodkov samo poraba EU sredstev znaša milijardo 308 milijonov evrov, slovenska udeležba pa še nadaljnjih 230 milijonov evrov, kar pomeni, da je več kot 15% odhodkovne strani proračuna povezane s črpanjem evropskih sredstev. To je seveda povezano z že prej omenjenim dejstvom, da se v letu 2015 zaključuje stara finančna perspektiva.

Programska klasifikacija pokaže, da se v primerjavi s porabo preteklega leta bistveno več sredstev v rebalansu namenja za intervencijske programe in obveznosti, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, za lokalno samoupravo ter zdravstveno varstvo. Predlog rebalansa je usmerjen izrazito investicijsko, saj se v primerjavi s porabo leta 2014 nakup in gradnja osnovnih sredstev zvišuje za 41%, investicijski transferji pa za 20%. Del tega oziroma pretežni del tega povečanja gre na račun črpanja evropskih sredstev, ampak tudi investicijski odhodki integralnih sredstev glede na okoliščine niso na povsem zanemarljivi ravni.

Odhodke v zvezi z obrestmi sem že omenila, se sicer povečujejo glede na sprejeti proračun, vendar so za 36 milijonov in pol nižji glede na realizacijo v letu 2014, predvsem zaradi ugodnih razmer v povezavi s povprečno višino obrestnih mer, ki jih je treba plačevati za servisiranje slovenskega dolga. Tudi transferji v pokojninsko blagajno, ki sem jih omenjala uvodoma, se glede na sprejeti proračun povečujejo za 52 milijonov in ne za celotnih 190 milijonov, ki sem jih omenila v začetku, saj projekcije prihodkov pokojninskega zavoda oziroma pokojninske blagajne kažejo, da bo realizacija prihodkov iz naslova prispevkov višja kot pa je bila načrtovana ob sprejemu proračuna novembra 2015. In vsi ti makroekonomski trendi se odražajo tudi v tem, da so transferji v pokojninsko blagajno glede na realizacijo v letu 2014 nižji za 72 milijonov. Ta izkazana struktura prihodkov in odhodkov državnega proračuna pomeni, da predlog rebalansa predvideva primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku v višini 1 milijarda 385 milijonov evrov, kar znaša 3,62% BDP-ja. Ne glede na to pa vseeno nam ta predlog rebalansa proračuna omogoča, da po izvršenih popravkih na obračunski tok, predvsem zaradi obravnave črpanja evropskih sredstev lahko pričakujemo oziroma lahko ocenimo, da bo skupen deficit sektorja država po ESA metodologiji v letu 2015 pod 3% BDP oziroma natančneje 2,89%.

Glede na to, da je bilo na Komisiji za nadzor javnih financ postavljeno podrobnejše vprašanje, kako smo v bistvu do tega primanjkljaja po ESA metodologiji prišli mi dovolite še par besed na to temo, saj verjetno tudi ker je večina istih poslancev vas odgovor na to vprašanje v bistvu še posebej zanima. Za ugotovitev deficita sektorja država smo upoštevali različne enote sektorja država in njihov primanjkljaj po denarnem toku, pri čemer glavnina primanjkljaja odpade na državni proračun in nekoliko tudi na občine. Po naši oceni občine prispevajo sedem desetin odstotka BDP-ja k skupnemu deficitu sektorja države, sedem stotin, pardon, sedem stotin odstotka BDP-ja k skupnemu primanjkljaju sektorja države. Pokojninska in zdravstvena blagajna po naši oceni v letu 2015 ne bosta ustvarili primanjkljaja, niti ga ne bi smeli in prav tako ocenjujemo, da druge enote sektorja država, skladi oziroma Kad SDH v enem delu ne bodo ustvarili dodatnega deficita. Na tej podlagi smo ocenili kolikšen del deficita državnega proračuna predstavljajo tista evropska sredstva za katere bomo v letu 2015 že predložili zahtevke za povračilo evropski komisiji oziroma evropskemu proračunu, dejansko pa po denarnem toku ta sredstva ne bodo še realizirana. Po naši oceni bo teh sredstev za približno 260, 270 milijonov evrov oziroma 0,62% BDP-ja. Poleg tega je treba primanjkljaj po sektorju po obračunskem principu zmanjšati tudi za tiste obveznosti države, ki so bile obračunane v preteklih letih, po denarnem toku pa jih moramo izplačati v letošnjem letu. Gre za obveznosti kot so izplačilo zadnjega obroka poplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij, poplačilo dolga do Slovenskih železnic, poplačilo obveznosti do izbrisanih in morebitni še ostali manjši popravki, in ti popravki znesejo 0,18% BDP.

Povprašani smo bili tudi kakšen je strukturni deficit oziroma strukturni napor, ki je odražen v tem predlogu rebalansa, in podatke s katerim razpolagamo oziroma zadnja ocena, ki smo jo na Ministrstvu za finance naredili je 0,4% BDP, kar pomeni sicer nekoliko manj, kot je minimalna obveznost oziroma kot naj bi bila povprečna obveznost države po evropskih pravilih, vendar je tukaj treba upoštevati dva kriterija, eno je strukturni napor, drugo pa je da se deficit zniža pod 3% BDP in ocenjujemo, da smo to obveznost s predlaganim rebalansom izpolnili.

Skratka, ocenjujemo, da je glede na dane okoliščine, predlagani rebalans primeren in lahko predstavlja kvalitetno osnovo za izvršitev proračuna oziroma za javno financiranje v letu 2015, hkrati na eni strani pomeni naslednji korak k cilju uravnoteženja javnih financ, po drugi strani pa s svojo investicijsko naravnanostjo ohranja možnost nadaljnjega spodbujanja gospodarske rasti.

Upoštevaje v bistvu te uvodne navedbe predlagamo odboru, da predlog rebalansa podpre.

Gospa predsednica, če dovolite, bi mogoče direktor Umarja še z makroekonomskimi…

Hvala.