Govor

Lidija Stebernak

Hvala za besedo.

Nedavno sprejeti gradbeni zakon je vsa soglasja pristojnih soglasjedajalcev spremenil v mnenja, vendar pa to ne pomeni, da se vsebine presoje o tem, da je potrebno spoštovati neke pogoje iz področja kulturne dediščine, ki jih nalaga zakon, ni potrebno držati. V bistvu gre samo za to, da postane postopek izdaje gradbenega dovoljenja zaradi tega učinkovitejši, ker se pravzaprav postopek presoje oziroma upoštevanja teh pogojev, ki jih podaja pristojni mnenjedajalec pelje znotraj enovitega postopka gradbenega dovoljenja. To pomeni, da je potrebno vsa pravila in vse zahteve, ki jih je potrebno pri posamezni investiciji spoštovati, ravno tako upoštevati, je pa res, da se ta postopek oziroma da se te zahteve vpišejo v izrek gradbenega dovoljenja in to hkrati pomeni, da ne vodimo zaradi različnih vrst pristojnih mnenjedajalcev oziroma prej soglasjedajalcev samostojne postopke, ki je vsak posebej potem seveda lahko presojan tudi iz vidika instanc in sodnega varovanja, ampak se znotraj enega, enovitega gradbenega postopka lahko uveljavljajo tudi vsi pritožbeni postopki in s tem ta postopek steče hitreje. Mi menimo, da je to ena od ključnih novosti, ki pravzaprav omogoči ravno tako varovanje vseh teh zahtev in hkrati omogoči, da je postopek bistveno hitrejši.

Bi se pa opredelila tudi do rušitev … Tudi tukaj je gradbeni zakon te zadeve zaznal in ravno temu je namenjen 88. člen gradbenega zakona, ki izrecno pravi, da lahko gradbeni ali kak drug pristojni inšpektor ali občinski inšpektor odredi odstranitev, ki je predmet varstva kulturne dediščine, le na podlagi soglasja ali predhodnega ogleda za kulturo pristojnega organa in to v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razen v primeru nevarnega objekta. Nevarni objekt pa je tisti, ki ne izpolnjuje bistvenih zahtev, neposredno ogroža življenje in zdravje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet in pa sosednje objekte.

Toliko na kratko. Hvala.