Najlepša hvala predsedujoči. Bi se najprej predstavila. Tina Vodnik, namestnica generalnega direktorja za bilateralo in evropske zadeve.

Uvodoma najprej nekaj splošnih besedo gradivu, ki je pred vami. Gradivo opredeljuje delovanje Slovenije v institucijah Evropske unije, še posebej pa v Svetu Evropske unije v naslednjem oziroma prihodnjem obdobju, vse do decembra 2015. Namreč skladno z zakonom, ki ste ga tudi omenili, mora Vlada najmanj enkrat letno obvestiti Državni zbor o stanju v Evropski uniji in pa položaju Slovenije v njem. Tako je zdaj Vlada že devetič nekako pripravila ta osnutek deklaracije in osnutek prednostnih nalog. Naš temeljni namen s tem gradivom pa seveda je, da prispevamo nekako k preglednemu in ciljanemu ter usmerjenemu delovanju Slovenije v evropskih institucijah. To pomeni, da bi nekako že zdaj v tej fazi predstavimo dosjeje, ki jih bodo institucije Evropske unije obravnavale in seveda tudi nekako naša okvirna stališča do teh dosjejev. Hkrati pa seveda želimo tudi spodbuditi dovolj zgodno razpravo tudi s civilno družbo, ki jo preko medijev seveda posluša, da pač nekako že v naprej povemo kakšni so naši interesi, da skupaj lahko zgradimo neko evropsko zgodbo. Pri tem naj povem, da bo čisto vsak dosje, ki ga še niste obravnavali na vašem matičnem odboru predstavljen odboru v prihodnjem obdobju, bodisi v sklopu priprav na zasedanje pristojnega sveta Evropske unije ali pa kot ločeno oziroma posamičen dokument. Še nekaj glede časovnice priprave dokumenta, priprave deklaracije in pa prednostnih nalog se je začela že maja. Naš cilj je bil namreč, da bi začela veljati že takoj ob nastopu italijanskega predsedstva. Zaradi politične situacije je Služba Vlade za zakonodajo menila, da takšna naloga oziroma predložitev tega dokumenta ne spada med redne naloge, med tekoče posle, tako da smo potem nekako ažurirali gradivo z aktualnimi dosjeji in v bistvu je zadeva sedaj pred vami. Vsebinsko gledano pa dokument temelji na treh pomembnih aktih s katerimi smo se že soočali v Bruslju. Ena je strateška agenda Evropske unije, ki je bila potrjena na junijskem Evropskem svetu in v bistvu določa prednostne naloge Evropske unije v naslednjem petletnem obdobju. Te strateške naloge je nekako posvojil oziroma v svoj program dela vgradil tudi novi predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker. Potem drugi dokument je zakonodajni in delovni program evropske komisije za letošnje leto. Za naslednje leto ga Evropska komisija še ni predložila in ga pričakujemo v naslednjem tednu. In pa tretji dokument pomemben, 18-mesečni program tria predsedstev, torej trenutnega italijanskega in naslednjega latvijskega ter potem luksemburškega, torej vse do konca leta 2015. Gradivo pred vami je že omenjeno, sestavljeno iz dveh delov. Eno je deklaracija, bolj splošne politične prioritete, naše v naslednjem obdobju, ter bolj sektorski dokument, ki pa zadeva seveda sektorske prednostne naloge. Glede prednostnih nalog mogoče samo, da izpostavim šest tistih na katerih se bo recimo Vlada osredotočila bolj v naslednjem letu. Eno je krepitev ekonomske monetarne unije, ki ni samo usmerjena na ekonomske in pa monetarne vidike, ampak takšne unije, ki upošteva seveda tudi socialne vidike oziroma kako ima vpliv ta finančna kriza tudi na revščino in ostala vprašanja vezana za socialne politike v državah članicah unije.

Druga prioriteta je poglobljeno izvajanje strategije, torej gospodarske strategije Evropske unije do leta 2020. Kot veste trenutno pregledujemo to strategijo in razpravljamo v svetu ali bi bilo potrebno še karkoli spremeniti ali naj strategija in njeni cilji ostanejo takšni kakršni so.

Potem tretja prioriteta, krepitev notranjega trga za Slovenijo. Zelo pomembna prioriteta. Želimo si krepiti, želimo si dokončati notranji trg, predvsem energetski notranji trg, digitalni notranji trg. Torej na tem vsem bomo v tem okviru dali poudarek. Četrta prioriteta – oblikovanje energetske unije in sicer takšne energetske unije, ki bo imela ambiciozno podnebno politiko, ki bo imela trajnostno rabo virov in ki bo nekako prineslo oziroma ustvarjalo neko zdravo življenjsko okolje.

Predzadnja prioriteta – predelava bolj kakovostne hrane, zanesljive, predvsem na lokalni ravni. Pomembna tudi samooskrba v tem okviru.

In še zadnja prioriteta – dejavnejša in vidnejša vloga Unije v globalnem svetu, s tem pa tudi Slovenije. Seveda si prizadevamo za še okrepljene oziroma bolj enotne odzive Evropske unije do trenutnih kriz, predvsem tistih, ki imajo humanitarne vidike, zdravstvene vidike, politične in varnostne vidike.

Tako, spoštovani, to bi bilo z moje strani za uvod.

Hvala.