Hvala za besedo, gospod predsednik Odbora za zdravstvo. Pozdravljeni, gospod podpredsednik, predlagatelj pobude za to današnjo sejo! Spoštovani poslanci, cenjeni predstavniki medijev!

Danes bomo govorili o zelo pomembni temi, ki pa zasluži pozornost tako Odbora za zdravstvo kot javnosti, seveda, ker zadeva vse nas, državljane. Zato bomo skupaj s sodelavkama - na moji desni je gospa Nina Pirnat, moja državna sekretarka, in gospa Mojca Gobec, direktorica Direktorata za javno zdravje -, skupaj z vso strokovno javnostjo in predstavniki bolnišnic ter združenj skušali odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, pa tudi, da skupaj ugotovimo, da je Slovenija ustrezno pripravljena na eventualni izbruh primera ebole.

Kot ste verjetno spremljali v medijih v preteklih mesecih in tednih, se je bolezen z ruralnih območij Zahodne Afrike v slabem letu dni razširila na zelo gosto naseljena območja Gvineje, Sierra Leone in Liberije. Zaradi niza neugodnih okoliščin, ki vladajo na tem območju, to so predvsem slabe higienske razmere, skrajno pomanjkljiva zdravstvena oskrba in tudi odsotnost zdravstvene infrastrukture ter zdravstvenega osebja, se je, na žalost, bolezen razširila in po zadnjih podatkih zahtevala že približno 5.000 življenj, okuženih je pa po zadnjih podatkih okrog 13.700. Pomembno je poudariti, kar je tudi že predlagatelj sam deloma ugotovil, da pa izven Afrike beležimo do zdaj le 5 zbolelih, in to enega v Španiji, to je ta primer medicinske sestre, ki je ozdravela, in 4 primere v ZDA. Kaj je pri tem pomembno? Pri teh 5 osebah je pomembno poudariti, da so vsi bili zdravstveni delavci, ki so oskrbovali bolnike na teh območjih. Se pravi, so bili v direktnem stiku dlje časa z obolelimi. Bolezen pa se v ZDA in Španiji ni razširila. Torej govorimo samo o ljudeh, ki so se okužili na teh območjih v neposrednih stikih. Zakaj to poudarjam? Zaradi tega, ker značilnost ebole, virusa, kar seveda zdravniki veliko bolje vedo od mene, je, da se širi na drugačen način in ne s tako imenovano kapljično zadevo, pač pa predvsem preko sluznic in sokov, kar pomeni, da moraš biti res v direktnem stiku z obolelim, da se lahko nalezeš.

Kakšna so tveganja pri nas in v Evropi. Kot ste že sami ugotovili, je to tveganje v Sloveniji kot eni od držav Evropske unije zelo majhno, prav zaradi značilnosti tega virusa. Vendar pa seveda tveganje narašča, s povečevanjem primerov v prizadetih državah. Zaradi tega je treba narediti vse napore, tako pri nas kot gledano širše, ki bodo usmerjeni v obvladovanje epidemije, predvsem tam, kjer je nastala. Kajti glede značilnosti se je izkazalo, da je najbolj ustrezen oziroma primeren tako imenovani "entry" oziroma "exit screening" ljudi s teh območij, ki kažejo eventualne znake obolelosti za virus. To je tudi priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije kot tudi Evropske unije. Zaradi tega lahko v Evropi ob zelo neugodnem scenariju in okoliščinah pričakujemo eventualno le posamične primere bolezni, ne pa nekih izbruhov večje razsežnosti, kot so, recimo, bili primeri ptičje gripe v preteklosti.

In kaj mi lahko storimo za preprečevanje širjenja te bolezni? Torej, predvsem so na prvem mestu informacije in osveščenost, tako potnikov, ki jim svetujemo, da ne potujejo, če ni nujno, na ogrožena območja, kjer se je ta bolezen razširila. In tudi potnikov, ki se vračajo iz teh držav in so bili v stiku z zbolelimi ali njihovimi telesnimi tekočinami, svetujemo ustrezno ravnanje. Po zadnjih podatkih našega Ministrstva za zunanje zadeve se trenutno na teh območjih zadržujejo trije slovenski državljani. Pomembno pa je informiranje tudi vseh deležnikov v sistemu oziroma tistih, ki prihajajo v stik z eventualnimi zbolelimi. Pri tem je pomembno dosledno izvajanje pregledov potnikov na izstopu iz prizadetih afriških držav, tako v lukah in na letališčih, saj je ugotovljeno, da je to najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje širjenja bolezni iz prizadetih držav. Nekatere države, ki imajo direktne letalske povezave iz omenjenih držav, so že izvedle in uvedle dodatne preglede na letališčih in prihode potnikov v ZDA in Evropo. Torej, v Evropi je dejansko samo Velika Britanija uvedla tudi tako imenovan "screening" pri vhodu, ker ima veliko teh direktnih letalskih povezav z ogroženimi območji. Razmišlja še eventualno Francija o tej uvedbi, sicer pa nobena druga država v Evropi ne razmišlja oziroma ne pričakuje, da bo uvedla ta tako imenovani vstopni "screening" oziroma vstopni pregled oseb, ki prihajajo s teh območij.

Kako smo v Sloveniji pripravljeni na primer suma na ebolo. Torej, pričakujemo lahko, da bi zbolele te osebe, ki so bile v direktnih stikih, so bivale na teh ogroženih območjih in bi v Slovenijo pripotovale v času inkubacijske dobe, ki traja največ 21 dni. Zdravstveni sistem v Sloveniji je za tako prepoznavo v celoti pripravljen in tudi za ustrezno zdravstveno obravnavo tega bolnika oziroma osebe, ki ima ta sim, zaradi tega, ker je zelo pomembno, če bi prišlo do takega primera, da ne pride do nadaljnjega širjenja bolezni. Na Ministrstvu za zdravje smo že pred časom imenovali posebno, tako imenovano koordinacijsko skupino, ki je sestavljena iz vseh relevantnih deležnikov v sistemu zdravstvenega varstva, se pravi Ministrstvo za zdravje kot koordinator, potem je tukaj notri vključeno Nacionalni inštitut za javno zdravje, potem je vključena infekcijska klinika, potem so vključeni predstavniki reševalnih prevozov in niz drugih deležnikov po verigi, ki bi lahko kakorkoli imeli povezavo oziroma odgovornost za ustrezno ravnanje v primeru suma oseba, ki ima sum, da je okužen z virusom ebolo. Ta koordinacijska skupina koordinira vse ukrepe na nacionalni ravni in sodeluje tudi z drugimi pristojnimi ministrstvi in službami. Pripravila in sprejela je tudi krovni načrt, katerega imate tudi v prilogi, kjer so detajlno pripravljeni vsi postopki in procedure za posamezne primere. Naj povem, da smo na Ministrstvu za zdravje odprli tudi posebno spletno stran, na kateri je ta krovni načrt objavljen z vsemi postopki in da bomo tudi v bodoče po potrebi ažurirali oziroma posodabljali to spletno stran, z vsemi novimi informacijami in ukrepi, ki jih bo sprejela ta koordinacijska skupina oziroma z zadevami, če bi se situacija poslabšala. Tako, da je ta spletna stran dostopna in lahko vsak državljan pogleda in bo dobil tam prave in ažurne informacije, kar naj bi seveda prispevalo k osveščenosti in najširši obveščenosti. Ta krovni načrt seveda predvideva vse ukrepe v teh primerih, ravno zaradi tega, da ne bi se mogoče ponovil ta primer, ki ga je predlagatelj omenil je zraven na Koroškem, kjer je pač prišlo, o tem lahko kolegica kasneje pove, ker je direktor zdravstvenega doma poslal poročilo, ki smo ga zahtevali, prišlo do nekaj komunikacijskih šumov, podrobneje kasneje o tem, zaradi tega je bila ta, bi rekel čas ukrepanja malo daljši, tudi za, bi rekla tega vidika je koordinacijska skupina skrajšala določene poti komunikacije, tako da se ta odzivni čas v bodoče bistveno skrajša in da se, bi rekla, to čakanje ne bi ponovilo.

Za kar seveda lahko pričakujemo le posamične primere, je smiselno pripravljeno načrtovati tako, da poteka obravnava bolnika s sumom na ebolo po načelu čim manj stikov, kar pomeni, da skušamo tega bolnika čim prej osamiti po čim krajši poti pripeljati v ustrezno oskrbo in seveda preveriti na ustrezen način ali se ta bi rekla sum potrdi oziroma se ne potrdi. Naj omenim, da imamo, ker pa imamo v Sloveniji prednost, imamo zelo blizu ta mikrobiološki laboratorij, kjer lahko dejansko hitreje kot v drugih državah, po mojih informacijah, v roku štirih, petih ur, dejansko napravimo analizo krvi in potrdimo ali gre za sum ebole ali ne gre.

Vsa vstopna mesta, kjer bi se lahko bolnik s sumom na ebolo pojavil, so v načrtu opredeljena in ima seveda vsako to mesto svoj protokol oziroma, če hočete navodila za ravnanje v posameznem primeru in kako potekajo poti medsebojnega obveščanja, tako kot je bilo omenjeno že primer recimo luke Koper kot mednarodnega pristanišča oziroma letališče Jožeta Pučnika, pa tudi protokoli oziroma navodila so pripravljena tudi za primer recimo, če policija naleti na tak sum tudi primere, recimo pri finančni službi, kjer recimo tudi te carinski uslužbenci opravljajo določene preglede. Epidemiologi nacionalnega inštituta za javno zdravje nudijo vso strokovno podporo vstopnim točkam pri ugotavljanju suma na ebolo. Potem aktivirajo algoritem ukrepanja ter izvajanja in izvajajo ter spremljajo osebe, ki so bile v stiku z bolnikom. Zdravljene bolnikov poteka v Sloveniji izključno na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, v Kliničnem centru v Ljubljani, prav tako laboratorijska diagnostika, kjer sem jo že omenila in tudi določene so štiri reševalne službe z reševalnimi vozili za prevoz takih bolnikov. Mislim, da je to Ljubljana, Maribor, Kranj in pa obala oziroma Izola. Tako, da se točno ve, kako in kdo potem takega bolnika s sumom pripelje na infekcijsko kliniko. Vsi omenjeni izvajalci imajo osebno zaščitno opremo, ki ustreza priporočenim standardom. Naj preverim, da je ministrstvo pozvalo vse zavode in izvajalce o svoji opremljenosti in se je ugotovilo, da ta del zaščitne opreme, ki je potreben za prvi začetni stik, imajo vse institucije. Da pa je glede na to, da je ta oprema za prve stike v bistvu potrošni material in ga je potrebno potem zavreči, bi bilo smiselno, da se seveda ta material oziroma zaščitna oprema na tem nivoju nadomešča oziroma mi predlagamo oziroma razmišljamo, da bi se v tem delu, da bi se hitro nadomestila, sprosti določen del iz blagovnih rezerv, tudi te opreme, kot potrošnega materiala. Osebe v teh institucijah se za pravilno uporabo opreme izobražujejo in usposabljajo, to je kontinuirana naloga, ki se dela stalno in se nadgrajuje, kajti pravilna uporaba zaščitne opreme je namreč za varnost zdravstvenega osebja, vsaj tako pomembna kot je tudi njeno ustreznost, kar so pokazale izkušnje iz ZDA, pa tudi primer te medicinske sestre iz Španije.

Ministrstvo je izvajalce, ki sicer niso vnaprej predvideni za zdravljene in prevoz bolnikov z ebolo pozvalo, da tudi oni preverijo razpoložljivost in vrsto svoje zaščitne opreme in o tem poročajo Ministrstvu za zdravje. Odzivi, ki smo jih dobili, da izvajalci razpolagajo z osebno zaščitno opremo so, da je ta oprema ustrezna za zaščito pred nalezljivimi boleznimi, podobno kot je bilo v primeru SARS-a. Vendar pa se seveda še tudi dodatno dopolnjujejo. Pri usposabljanju in izobraževanju, to je tudi reden in kontinuiran proces, glede na to, da je potrebno seveda tudi s tako imenovanimi vajami za primer tega izbruha uporabiti vse poti in vsa zaščitna sredstva, da bi se seveda res ugotovilo, da smo ustrezno pripravljeni in da ni morda v samih postopkih ali navodilih možno še kakšno stvar dodatno izboljšati ali pa nadgraditi, ker je seveda to živa zadeva in tudi ni dana enkrat in za vselej, zaradi tega se tudi ta koordinacijska skupina redno sestaja in preverja zadeve. Za namen sprotnega preverjanja in spremljanja izvajanja postopkov ter navodil skladno z načeli. Mi sodelujemo tudi z inštitucijami Evropske komisije, naj povem, da sta bila na to temo že dve zasedanji, eno je bilo neformalno srečanje ministrov za zdravje v Milanu, mislim, da 18. ali 19. septembra, kjer se je govorilo tudi o teh zadevah in o skupnih pripravah v vseh državah Evropske unije. Potem je bilo še eno dodatno srečanje, tudi v Bruslju, kjer so tudi bili sprejeti neki skupni protokoli. Mi se ravnamo oziroma sodelujemo tudi na tej ravni tako da smo nekako te ukrepi in pripravljenost usklajena in ustrezna. Bomo pa seveda spremljali potek dogodkov tako v teh državah kjer je izbruhnila zadeva in seveda po potrebi tudi ta pristojni odbor obveščali, če bi se recimo eventualna situacija poslabšala ali bi se kakorkoli zgodilo zaradi tega, da boste imeli informacije iz prve roke. Toliko bi jaz za uvod. Mogoče če bi zdaj še ostali povabljeni povedali, bomo pa seveda odgovorili tudi na vsa ta vprašanja oziroma dileme, ki ste jih postavili na začetku. Hvala.