Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica gospa Milojka Kolar, spoštovani ostali prisotni, strokovna javnost.

Nova Slovenija – Krščanski demokrati smo današnjo nujno sejo Odbora za zdravje sklicali z namenom, da ljudi, državljanke in državljane Republike Slovenije, tudi zdravstvene delavce in tako naprej, osveščamo, da jih opozorimo na virus Ebola. Naš namen z današnjo sejo ni delanje panike, ni strašenje ljudi, ampak predvsem to, da dobimo s strani pristojnih institucij, predvsem z Ministrstva za zdravje informacije kako je Republika Slovenija pripravljena za primer virusa Ebole v Sloveniji. Poudarjam, naš namen ni, da bi strašili ljudi, ampak nasprotno, ampak nasprotno – da bi ljudi pomirili. Tudi mi se zavedamo, da je verjetnost izbruha ali primera virusa Ebole v Sloveniji izredno majhna, ampak a veste, "po toči zvoniti je prepozno" in po mojem skromnem mnenju kako je Republika Slovenija pripravljena na morebiten primer virusa Ebole kaže zadnji primer na Koroškem, v Ravnah na Koroškem, kjer so še zdaj nepojasnjeni dogodki v zvezi s tem kdo je ta primer reševal. Ali bolj policisti ali v bistvu zdravstveni uslužbenci.

Če grem najprej malo splošno, na kratko orišem situacijo v svetu, tudi ministrstvo nam je včeraj na mize poslalo zelo dober krovni načrt pa tudi zelo učinkovito informacijo, ampak zadnji izbruh virusa Ebole je dobro pretresel svet predvsem zaradi tega, ker je tokratni izbruh največji od leta 1976 in gre tudi ta značilnost tokratnega izbruha je predvsem ta, da se izredno hitro širi, da je presegel te okvire, ki smo jih poznali v preteklih letih in na to opozarjajo tudi nekateri državni voditelji, na primer Barack Obama, Angela Merkel, David Cameron, pa tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Že res, da je virus večinoma omejen na afriške države, tukaj govorimo o Liberiji, Sierri Leone, Gvineji, v Nigeriji poročajo, da ni več primera virusa Ebole, ampak nekateri primeri so bili opazni tudi v evropskih državah. Tukaj govorim o Španiji, tudi Nemčija, Francija, potem Združene države Amerike, v Teksasu. Se pravi, virus Ebola, tudi na to so opozarjali strokovnjaki in Svetovna zdravstvena organizacija, bi lahko dobila velike razsežnosti in prav je, da je Republika Slovenija na to pripravljena. Spodbudne informacije po našem mnenju so predvsem novice o zdravljenju, predvsem primer španske medicinske sestre in tukaj velja omeniti, da se odnosno v Evropi in Združenih državah Amerike okužijo zdravstveni delavci, ki v bistvu pomagajo ljudem. Tudi zaradi tega bomo v nadaljevanju predstavili kako je pomembno, da so naši zdravstveni delavci tudi družinski zdravniki osveščeni kaj Ebola pomeni. Jaz verjamem, da so, upam, da v zadostni meri, kajti predvsem oni so tisti, ki so v stiku s tem ubijalskim virusom. Prav tako prihajajo spodbudne novice iz drugih držav, tudi iz Afrike, da se zdravljenje virusa, da se dobro zoperstavljajo zdravstveni uslužbenci. Ampak, kot sem že uvodoma dejal, kljub temu, da so možnosti za primer virusa Ebole v Sloveniji majhne, je treba poudariti nekaj stvari. Prvič, da je Slovenija tranzitna država. Drugič, da imamo zelo razvit potniški promet, da imamo dve t.i. vhodni vrati virusa Ebole v Slovenije, to je Letališče Jožeta Pučnika ter Luka Koper. Poleg tega pa smo kot člani Evropske unije in člani območja Schengen deležni prostega pretoka ljudi in se pravi tudi ti ilegalni migranti so en del potencialne nevarnosti za Slovenijo in to se recimo pozna tudi v drugih državah. Tukaj velja omeniti še eno stvar, da potniki, ki prihajajo, turisti, ki prihajajo v Slovenijo, a veste, zelo malo oziroma večina le-teh uporablja tudi okoliška letališča, bodisi letališče Benetke, Dunaj, München in tako naprej, to je zelo težko potem zajeziti oziroma zelo težko je ugotoviti. Ni samo, tukaj ne moremo govoriti torej, da so vstopna vrata samo Letališče Jožeta Pučnika in Luka Koper. Zato je še kako pomembno, da je Slovenija pripravljena na morebiten virus Ebole oziroma da je potem, če pride do virusa, pripravljena na to, da ta virus omeji, da da omeji širitev.

V nadaljevanju želim izpostaviti nekaj ključnih točk oziroma razjasniti določene dvome. Namreč, ko govorimo o pripravljenosti, me je pred, mislim, da štirinajstimi dnevi, tremi tedni presenetila novinarska konferenca Ministrstva za zdravje oziroma bil sem pozitivno presenečen, da je Slovenija pripravljena na virus ebole, sočasno pa je odjeknila novica v enem izmed slovenskih medijev, to je bilo, če se ne motim, 21. oktobra 2014 v časopisu Dnevnik, da na letališču Jožeta Pučnika ustrezne opreme za primer virusa ebole ni. To je potem potrdil tudi gospod Janko Kresnik v oddaji Odmevi, strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske. Dejal je, da na letališču Jožeta Pučnika nimajo navodil, kakšna mora biti ta oprema, ter da imajo do sedaj opremo, ki zadostuje navadni gripi. Zato zdaj postavljam vprašanje, ali to drži, da oprema za navadno gripo zadostuje za primer virusa ebole. Ali mi razlagamo to laični javnosti? Prav je, da so ljudje osveščeni o tem, ali ta oprema zadostuje. Če ta oprema v tem času, ko ste imeli novinarsko konferenco pa do danes, ali je v tem času ta oprema bila morda nabavljena, to me v zvezi s tem zanima. Dejali ste tudi na novinarski konferenci, da morajo piloti na letališču, na aerodromu, biti tisti, ki zaznajo primer. Pa me zanima, ali so dovolj osveščeni. Zadnjič, ko je bil ta primer na Koroškem, ko je šlo za dehidracijo legalnega migranta iz Nigerije, je bila informacija, da pač ni vsaka vročina že ebola, pa da se lahko človeku da lekadol. To bom v nadaljevanju tudi povprašal glede dotičnega primera. Se pravi, ali so tudi piloti, uslužbenci na letališču primerno o tem osveščeni.

Sicer moram zdaj res pohvaliti ta krovni načrt oziroma ta akcijski načrt in informacijo, mislim pa, da bi bili lahko tega deležni mnogo prej, saj se je virus ebola začel in kazal vse svoje razsežnosti že meseca avgusta, v poletnih mesecih. Takrat bi bil primeren termin, da bi to že lahko dobili na mizo, ampak nikoli seveda ni prepozno. Predvsem akcijski načrt ravnanja v primeru je vzorno narejen.

Za konec naj predstavim še primer Koroške oziroma dogodkov na Koroškem v zvezi z nigerijskim migrantom. Tu bi rad jasne odgovore, kajti v javnosti še je še zdaj vtis, da so si tako policisti kot zdravstveni uslužbenci nasprotujočega mnenja, kako je potekalo reševanje dotičnega primera. In lahko se samo vprašamo, to je bil zdaj tako imenovani lažni test, kaj pa bi bilo, če bi bil ta nigerijski migrant res okužen z virusom ebole. Se pravi, tega testa nismo prestali, kar se Koroške tiče. Namreč, če verjamemo torej Sindikatu policistov - in ne vidim razloga, zakaj jim ne bi verjel, želel bi pa slišati tudi drugo plat zvona -, je celotna stvar izpadla zelo nerodno. Če bi dejansko šlo za okuženje z ebolo, ponavljam, bi imeli silne težave. Torej, Sindikat policistov navaja, da je šlo za slabo komunikacijo z Zdravstvenim domom Ravne na Koroškem. Kaj naj bi se zgodilo? Šlo je za primer, ko je prebežnik iz Nigerije, ki je sicer neutemeljeno kazal sume virusa ebole, to se je pokazalo potem kasneje, so ga policisti imeli več ur na policijski postaji. In v tem času, tako pravi Sindikat policistov, so klicali v zdravstveni dom, da pride strokovno zdravstveno osebje pogledat tega ubogega človeka, ki je že tako pretrpel dolgo pot, ampak izgubljali so dragocene ure. V tem času naj bi minile tri ure, češ da so policistom zdravstveni uslužbenci rekli, dajte mu lekadol, pa bo bolje. Jaz ne vem, kaj je bilo dejansko res, ampak bi od Ministrstva za zdravje želel točno informacijo, kako je bilo z reševanjem tega primera.

Nadalje moram izpostaviti tudi mnenje Igorja Muževiča, predsednika Sindikata družinskih zdravnikov praktikov, ki je rekel, da "zaposlene niso dovolj seznanili s tem, kako je treba ravnati ob sumu virusa ebole." Se pravi, tudi družinski zdravniki imajo premalo informacij. Tu bi vas rad jasno vprašal, kakšne informacije in kako ste ta protokol predali družinskim zdravnikom. Kajti nastaja vtis v laični javnosti, da so dotični primer več rešili policisti kot pa zdravstveno osebje, z vsem spoštovanjem do zdravstvenega osebja, in da se v bistvu virusa ebole bojijo, bolj se ga je balo zdravstveno osebje kot pa policisti. Žal nastaja tak vtis v laični javnosti. Jaz sem laik, zato to sprašujem. In tu me konkretno zanima odgovor na vprašanje, kako ste v protokol za primer virusa ebole vključili tudi družinske zdravnike. Gospod Muževič tudi pravi, da "takojšnji prihod zdravnika k bolniku, ne da bi se prej posvetoval o ravnanju in ustrezno pripravil, sicer ne bi bil smiseln. "Vendar pa je," po njegovem, "težko razumeti, kako se je lahko čakanje policistov na pomoč iz zdravstva zavleklo na tri ure." To pravi gospod Muževič. Ob tem se sprašuje, "ali so zaposleni v zdravstvenem domu dovolj hitro prišli do ustreznih informacij in sogovornikov." Na to vprašanje želim odgovor. Tudi jaz se pridružujem temu mnenju, da v takšnem primeru mora biti zdravstveno osebje podkovano, ne pa da dela paniko in s tem vznemirja državljanke in državljane Republike Slovenije.

Torej, glede Koroške, ali ste v tem času odkrili, kaj je šlo v tem primeru na Koroškem narobe. Ali torej zavajajo policisti, se pravi, da je zdravstveno osebje prišlo nemudoma na policijsko postajo in pogledalo ubogega Nigerijca? Dejansko ne vem, komu v tem primeru verjeti. Ob tem še vprašanje, tudi v odnosu do tega primera na Koroškem, kako preverjate ustrezno opremo v zdravstvenih ustanovah. Zdravstvene ustanove same naročajo to opremo, pa me konkretno zanima, kako preverjate, ali je ta oprema ustrezna ali ni ustrezna.

Seveda pa ponavljam prvo vprašanje, ki sem ga poudaril na začetku, in sicer, letališče Jožeta Pučnika, kot eno izmed temeljnih oziroma najbolj poglavitnih vstopnih vrat za morebiten virus ebole v Slovenijo. Ali je njihova zdravstvena ambulanta usposobljena, ali je zaščitna oprema primerna. Če lahko potem demantirate te novice, ki so se pojavile v medijih in ki smo jih tudi Nova Slovenija-Krščanski demokrati pripeli na sklic te seje kot dopolnilno gradivo.

Ob tem naj izpostavim še eno vprašanje. Ali bo Vlada na podlagi ocene tveganja preverila, seveda po potrebi, odvisno od ocene tveganja, ampak jaz tu Vladi priporočam, da ne tvega, kajti po toči zvoniti je prepozno, in torej zagotovila res z nekim nadzorom, ne da bodo samovoljno zdravstvene ustanove naročale opremo, ampak z nadzorom, ustrezno opremo na obeh vhodnih vratih, potencialno vhodnih vratih, kot tudi v vseh zdravstvenih ustanovah ustrezno opremo. Seveda, poudarjam, na podlagi ocene tveganja, se pravi, oceno tveganja pa vi nekako označite.

To je za uvod vse. Upam, da nisem bil predolg. Še enkrat pa poudarjam, da sem ob tem zelo vesel, da so se pristojne institucije v takem številu udeležile te seje. Tudi vi, spoštovana gospa ministrica, dajete težo temu sklicu nujne seje. Ponavljam, tudi sam verjamem, da Slovenija ni ogrožena v primeru virusa ebole, ampak po toči zvoniti je prepozno in vsaka preventiva je boljša, kot da se potem tolčemo po glavi, zakaj ni bilo ustrezne opreme v tej in tej zdravstveni ustanovi. Da pa Slovenija, po mojem skromnem prepričanju, ni najbolj pripravljena, kaže primer na Koroškem, kjer že to, da prideta v javnost dve različni zgodbi, kaže na to, da je šlo nekaj narobe. Najlepša hvala, gospod predsednik.