Hvala lepa. Ja, bom rekel, sem pravzaprav že v temle prvem valu vprašanj pravzaprav dobil vprašanja z vseh področij, tako, da upam, da bom, da sem si uspel vse zabeležiti in da bom uspel kolikor toliko celovito odgovoriti na vsa izpostavljena vprašanja.

Zdaj, najprej je bila omenjena problematika energetike v Zasavju – Termoelektrarna Trbovlje, rudnik Trbovlje-Hrastnik v zapiranju. Zdaj, v zvezi s tem bi rekel tako, da jaz se bom zavzemal, da zapiranje, zapiralna dela tečejo naprej tako, kot je pač predvideno v skladu z načrtom, da pa je treba tukaj vsekakor zagotoviti tudi oziroma misliti na vzpostavljanje nekih razvojnih možnosti, ki bi jih recimo ta rudnik v zapiranju tudi lahko imel. Tukaj mislim potem, ko se pač večina teh aktivnosti, ko se ta dela zaključijo, ko se povrnejo vsi dolgovi in tako naprej, da se eventualno lahko kakšne druge aktivnosti v tistem prostoru izvajajo, bodisi, da se sam rudniški prostor nameni za kakršnakoli odlaganja materialov, ki jih drugje ne moremo odložiti, potem so tukaj tudi možnosti uporabe znanja in tehnologij, ki v rudniku obstajajo, potem tudi za kakšne druge potrebe. Tukaj so možnosti recimo, bom rekel dejavnosti na področju izdelave vrtin za geosonde in tako naprej.

Kar se tiče Termoelektrarne Trbovlje je pač zdaj ta postopek, mislim da, ki je zdaj tekel, prodaje nekako padel v vodo, mislim da iz tega ne bo nič. Neka vizija kaj bi s to Termoelektrarno Trbovlje naredili, mislim, da nima smisla da jo usposabljamo za kurjenje premoga, pač pa obstaja možnost, da bi se jo preoblikovalo v elektrarno za terciarno rezervo, skratka, podpiram, se mi zdi, da je to dobra možnost, se pravi, da bi se preuredilo v plinsko elektrarno za terciarno rezervo, kot je recimo Termoelektrarna Brestanica.

Kar se tiče nasploh energetike v Zasavju, mislim, da je tam en velik bazen znanja in tehnologije, tako da bi to prav gotovo lahko s pridom izkoristili tudi po tem, v kolikor bomo uspeli oživiti investicije v Hidroelektrarne na srednji Savi, tako da mislim, da razvoj energetike na tem področju bo prav gotovo šel in moral iti naprej, takšno je neko moje mnenje.

Potem pa vprašanja, ki so bila postavljena s strani gospoda Vrtovca. Zdaj če bi mogoče šel kar po vrsti, skratka, kar se tiče logistike in zalednih skladišč v Sežani. Zdaj, to je stvar, jaz mislim, organizacije logističnih podjetij v Sloveniji, mislim da kot država, zdaj če bo ta razvoj narekoval te potrebe, da teh stvari prav gotovo ne bomo ovirali ali ustavljali. Bi pa rekel tako, da je prav gotovo treba na področju logistike nekako delovati v to smer, da se slovenska podjetja, ki na tem področju delujejo, čim bolj povezujejo, tudi v mednarodne logistične tokove in le kot takšna potem lahko uspešno delujejo, ker na področju logistike vemo, da so storitve vse bolj usmerjene v to, da se zagotavlja celovita ponudba, torej storitve od začetka do konca poti in zdaj v kolikor tukaj na tem področju ne bomo uspeli biti vpeti v te tokove, logistična dejavnost na področju Slovenije ne bo imela prav svetle prihodnosti.

Drugi tir Koper – Divača. Zdaj to je investicija za katero je bilo rečeno, da bo zagotavljala nadaljnji razvoj Luke Koper in v tem smislu jo moramo tudi gledati. Skratka, seveda v povezavi s tem ali smo mi to investicijo sposobni tudi realizirati. Tukaj so bile številne ugotovitve, da je drugi tir eventualno predrag, postavlja pa se tudi to vprašanje, da glede na dejstvo, da so se tokovi, koridorski tokovi tako rekoč že preusmerili iz območja Slovenije in gredo zdaj že večina po Italiji in potem preko Avstrije, je vprašanje ali bi z drugim tirom, tako kot je bil zamišljen dejansko imeli dovolj prometa na njem, da bi bil ekonomsko upravičen. Vsekakor za te potrebe, ki jih Luka Koper ima in jih bo še imela, recimo ob enem predvidenem nadaljnjem razvoju, mislim, da drugega tira tako, kot je zamišljen še najmanj, ne vem, naslednjih 30, 40 let ne bomo potrebovali, bo pa verjetno postal aktualen, ko bo ta obstoječi koridor, ki sem ga omenil, Italija, Avstrija, začel pregorevati, takrat pa bomo imeli verjetno spet možnost, da se bodo ti tokovi usmerili nazaj preko našega omrežja, in takrat bomo morali biti pripravljeni da bo naša infrastruktura v ustreznem stanju. Do takrat pa mislim, da je za potrebe Luke Koper nujno izvesti projekt izvlečnega tira, to pomeni, da se omogoči, to je 1,2 kilometra tira, kjer se bo omogočilo hitrejše natovarjanje in potem ranžiranje teh vlakov na samo obstoječo progo, obstoječo progo pa seveda posodobiti na nek minimalni nivo, ki ga ti koridorji zahtevajo, en minimalni standard. Skratka, nekega visokega standarda z visokimi hitrostmi in tako naprej, mislim da zdaj niti ne rabimo niti si tega ne moremo privoščiti. Skratka, to je moje videnje kaj in kako v zvezi z drugim tirom.

Privatizacija železnic. Mislim, da je to zelo povezano s tistim, kar je tudi zahteva s strani Evropske direktive, da se loči infrastruktura od upravljanja infrastrukture, od izvajanja prevozov. Skratka, tukaj potem v kolikor bi ta odločitev bila ustrezno izvedena, verjetno tudi ni potem verjetno nobenih ovir, da se ta del, ki opravlja prevoze, v kolikor bi obstajal interes in bi se to izkazalo za koristno za nadaljnji razvoj družbe, da se tudi razmišlja o njegovi prodaji. Infrastrukturni del pa seveda ostaja v upravljanju države.

Kar se tiče NEKA6 in sodelovanje Hrvaške pri razgradnji, moram reči, da tukaj zdaj detajlov ne poznam, bom pa vztrajal na tem, da se obveznosti, ki so bile sklenjene spoštujejo, tako da v tem primeru, mislim da bo tudi sodelovanje Hrvaške s strani pri razgradnji potrebno.

Kar se tiče 6. Bloka Termoelektrarne Šoštanj. Kakšna bo cena proizvedene energije. Zdaj, tako kot kaže, da bo vsekakor višja od tiste cene, ki je trenutno na trgu, tako da bo proizvodna cena, bo Termoelektrarna s samo proizvodnjo proizvajala izgubo. Razmišljanja o tem, da bi zaradi tega morda Termoelektrarno pustili v mirovanju, tudi niso produktivna, ker potem se znajdemo v situaciji, ko bomo zaradi pomanjkanja električne energije morali le-to uvažati, ne samo iz cenejših avstrijskih in nemških trgov, ampak tudi iz italijanskih in na ta način si spet dvignemo ceno uvožene energije na takšno raven, da smo v končni situaciji približno na istem, ali termoelektrarna 6 deluje z izgubo ali pa ne deluje in to elektriko potem po višjih cenah kupujemo. Skratka, tukaj smo v neki situaciji, ko očitno se teh izgub ne bomo mogli, pri sedanjih cenah električne energije ne bomo mogli rešiti, in bomo morali tukaj najti neke načine kako bomo to vzdržnost elektrogospodarstva zagotovili. To se navezuje tudi na tista vprašanja, ki so bila postavljena, kaj v zvezi s HSE, kako z Dravskimi elektrarnami, ali bi to kazalo potem združevati oba stebra in tako naprej. Mislim, da bo treba tukaj zadeve dobro proučiti in videti kaj bo v tej situaciji najboljše storiti. Dejstvo pa je, da v kolikor bo cena električne energije na mednarodnih trgih šla gor, potem bo tudi situacija v zvezi s Termoelektrarno Šoštanj se popravljala in eventualno bo morda lahko prišlo tudi obdobje ko bo zadeva rentabilna.

Kar se tiče Letališča Maribor. Moram reči, da kdaj se bo investicija povrnila, na tem mestu tukaj ne morem reči. Vem, da so bila v to investicijo porabljena tudi evropska sredstva. Objekti so lepi. Mislim, da jih je treba, da je ključni problem, da se jih spravi v uporabo, v življenje in mislim, da bo tukaj treba narediti nek napor, da se to letališče oživi, da bo služilo svojemu namenu. Skratka, mislim da bo treba dobiti enega dobrega upravljavca, koncesionarja recimo, ki bo znal privabiti promet na to letališče, pa bo potem verjetno tudi ekonomika te investicije boljša.

Kako je z Luko Koper, privatizacijo in enakovrednost Luke Koper z ostalimi pristanišči, ki so v severnem Jadranu. Zanimivo vprašanje. Dejstvo je, da Luka Koper je z vidika teh svetovnih logističnih tokov, pravzaprav vse te luke, ki so v severnem Jadranu, Koper, Trst, Benetke, pa verjetno tudi Reka, so z vidika teh svetovnih logistov kot ena sama pika in odločanje o tem na katero luko bo šel, je bodisi potem odvisno od specializacije samih pristanišč ali pa bi kazalo razmišljati tudi o povezavah, tudi kapitalskih, med temi pristanišči. Omenjali ste tudi ali podpiram investicijo v tretji pomol, itn. Mislim, da bi bilo pri teh odločitvah potrebno razmisliti tudi o tem ali se nam morda ne splača bolj razmišljati o povezavah z Luko Trst in tam iskati eventualne kapacitete, ki bi jih recimo za manj denarja morda lahko celo kupili. Skratka, mislim, da je tukaj potrebno razmišljati v nekem večjem okviru in poskušati doseči neke povezave med obema pristaniščema. Tudi z vidika potem odpiranja nadaljnjih povezav, recimo po že tem vzpostavljanju železniškem koridorju, da se potem ta problematika našega drugega tira na nek način tudi zmanjša.

Državne ceste. Od kje dobiti denar za njih. Sedaj, tako kot sem rekel, za vzdrževanje mislim, da bo ključen napor, da se torej res ta sredstva, ki se poberejo iz dajatve, z uporabo vozil v cestnem prometu namenijo za cestno infrastrukturo. tukaj je, mislim da govorimo o obsegu približno 140 milijonov letno se nabere te dajatve, kar je že približno malo pod tistim kar bi bilo letno potrebno nujno vlagati v državno cestno infrastrukturo. kar se tiče pa železniško infrastrukturo, pa kot sem rekel, bo treba, bomo naredili ta napor, da se zagotovi ta vir iz trošarin na goriva, ker drugače tudi tukaj ne vem kako bomo lahko te nujne investicije oziroma vzdrževalna dela obstoječe infrastrukture izvajali.

Vprašanje glede avtocestne povezave Draženci-Gruškovje. Tukaj sem jaz malo v dilemi ali je to z vidika države Republike Slovenije neka taka investicija, ki bi se jo morali prioritetno lotiti. Jaz mislim, da tudi, če bo avtocestna povezava vzpostavljena, bo tam še vedno poleti prihajalo do zastojev, dokler bo Hrvaška izven schengenskega območja in bo tam potekala taka mejna kontrola kot pač mora potekati. Mislim, da bo tam kljub avtocesti še vedno prihajalo do gneče in zastojev. Tako da, bom rekel, tukaj mislim, da prioritetno ta investicija tega problema ne bo rešila. Tudi mislim, da dejansko se sicer Slovenija postavlja v neko slabo luč zaradi tistih zastojev, vendar pa prioritetno vlagati sedaj neka sredstva, da bomo poleti nekaj tistih vikendov, ker ta gneča je, reševali Nemške turiste, ki šibajo na Hrvaško, je tudi vprašanje ali je to prioriteta naše države, da to rešuje. Zdaj, v kolikor bodo za to zagotovljena evropska sredstva, itn. Mislim, da ta investicija lahko potem tudi gre naprej, sicer pa mislim, da je boljše razmišljati o investicijah v kakšne druge dele avtocestnega omrežja, ki bi bolj koristile slovenskim državljanom. Tukaj mislim zlasti na zahodno ljubljansko obvoznico, povezavo tukaj naprej do Brezovice, kjer smo, bom rekel dnevno soočeni z gnečami in bom rekel, si rešujemo problem, ki pravzaprav boli naše državljane in naše gospodarstvo. Toliko mogoče o tej povezavi.

Tretja razvojna os in časovnica. Zdaj, tukaj si seveda neke časovnice glede aktivnosti na tretji razvojni osi ne upam dati. Vemo kako poteka umeščanje na teh odsekih in da vidika, da bi bilo to kaj kmalu končano, pravzaprav to še ni na vidiku, je pa tudi vprašanje ali, bom rekel tako cestno povezavo, kot se je, bom rekel je bila zamišljena in se umešča v prostor, spet pravzaprav potrebujemo ali je ekonomsko upravičena za prometne potrebe, ki na tem območju obstajajo. Zdaj, nesporno je dejstvo, da moramo zagotoviti boljšo prometno povezanost koroške regije in vse Šaleške Doline z avtocestnim omrežjem in v tem smislu mislim, da moramo proučiti tudi možnosti ukrepov v okviru obstoječe trase. No, in to bo v okviru te strategije razvoja prometne infrastrukture tudi narejeno, skratka mislim, da bi se lahko na ta način bistveno lažje, bistveno hitreje, brez vseh težav pri umeščanju v prostor lahko zagotovila neka boljša povezanost teh krajev z avtocestnim omrežjem, pa še pravzaprav izvedljivo bi to vse skupaj bilo. Tukaj mislim torej na ukrepe, kot so dodatni tretji pasovi za tovorna vozila, obvoznice, ureditve trase, skratka na ta način, da bi bila omogočena pretočnost recimo vožnje po tej cesti s hitrostjo recimo 70, 80 kilometrov na uro. Tudi to je treba vedeti, da bom rekel neka cestna povezava, kot je bila zamišljena, to je štiripasovnica, niti ni nujno, da bi prinesla razvoj v te kraje. Čeprav se imenuje razvojna os, sama po sebi pa verjetno tega še ne bo zagotovila. Obstaja celo verjetnost, da se bo zgodilo pravzaprav obratno, da bodo zaradi boljše cestne povezave se zgodil pravzaprav odliv prebivalstva iz teh krajev in dejavnosti in se bodo tej kraji pravzaprav na nek način lahko spremenil v spalna naselja, medtem, ko bodo ljudje hodili v službo v večje centre, ker jim bo to omogočala boljša povezava. Druga, bom rekel tveganje, ki se pa z neko tako štiripasovno povezavo odpira, je pa tudi dejstvo, da se bo lahko nanjo zlil kar precejšen tovorni promet, ki bo potem poskusil po tej povezavi priti v Avstrijo, namesto tam po Šentilju. Tako, da mislim, da moramo tukaj z eno trezno glavo uravnoteženo pogledati kaj pravzaprav rabimo, kaj si lahko privoščimo in potem to čim prej tudi izvesti. Dejstvo pa je, da je treba izboljšati to prometno povezanost teh območij.

Krovni zakon o poroštvu. Jaz mislim, da mu nisem naklonjen. Tudi sem že v uvodni predstavitvi… Torej gre Zakon o poroštvu za posojila DARS. Že v uvodni predstavitvi sem rekel, da bo treba nekako pristopiti pri refinanciranju teh posojil na način, da se bo skušalo umakniti poroštva, ki jih je država dala za že dana posojila, to je seveda težko ampak mislim, da ta napor bi bilo treba narediti, vsekakor pa je potrebno pri poroštvih delati pač za vsako posojilo ali pa nek paket posojil posebej, ne pa kar tako, kot je zdaj mišljeno, da se kar za vnaprej da neko generalno poroštvo. Če gremo še na vprašanja gospoda Kriva. Ja, strinjam se, da točka 7 v koalicijski pogodbi na področju energetike, ki govori o možnosti podelitve koncesije upravljanja distribucijskega omrežja in prenosu le te na eletkro distribucijskega podjetja ima težave v tem smislu njene izvedljivosti. Namreč koncesija je podeljena družbi SODO, SODO je koncesionar. Seveda se lahko tudi eventualno dogovori, da se ta koncesija prekine, vendar pa je potrebno potem za podelitev novih koncesij treba narediti javne razpise in na teh javnih razpisih ni nobene garancije, da bodo to koncesijo potem dobila podjetja recimo, ki bi zdaj pretendirerala in želela to koncesijo imeti. Skratka mislim, da to varianto se lahko preuči, vendar mislim, da bomo morali ravnati in postopati po korakih, ki je pravzaprav že tudi računsko sodišče v svojih revizijskih postopkih nakazlo, to je da se dokonča preoblikovanje družbe SODO v pravega koncesionarja in upravljavca distribucijskega omrežja.

Ravno tako z razvojem metodologije iz ocene ekonomike tu se tudi strinjam, da pravzaprav te metodologije so znane. Ne poznam detajlov kaj je bilo mišljeno ampak se nekako strinjam z vašim pogledom.

Kar se tiče priprave energetskega koncepta Slovenije definitivno je nujno, da se ga predstavi tudi javnosti in se javnost vključi v njegovo pripravo. Potrebno bo narediti tudi seveda celovito presojo vplivov na okolje, okoljsko poročilo in tako naprej. Skratka vse te aktivnosti bo treba opraviti in ravno zaradi tega ocenjujem, da ta energetski koncept verjetno ne bo še tako hitro prišel v Državni zbor. Mislim, da se pravzaprav pripravljajo še neke strokovne podlage potem pa bo potrebno vse te postopke še izpeljati. Se pravi celovito presojo vplivov na okolje, kjer mislim, da ne bo težav glede na to, da celoten koncept naravnan v tem, da zmanjšujemo rabo energije, da povečujemo delež obnovljivih virov, tako si predstavljam, da neki v to smer bo zadeva šla. In seveda potem tudi sodelovanje javnosti.

Ali je Elektro gospodarstvo optimalno organizirano? Tukaj si ne upam soditi ja, ne. Že prej sem omenil, da bo treba videti ali je bolj smiselno, da ohranjamo obstoječo dvostebrno organiziranost ali bi bilo bolje razmišljati o združitvi. Vsaka stvar ima neke pluse in minuse in mislim, da enotni steber bi prinašal tudi neka tveganja v kolikor bi zašli v težave, da nimamo potem nekega drugega izhoda tako da žal si ne upam reči ne ja ne ne.

Glede SODA in koncesije sem že nekako omenil. Premogovnik, se pravi to kaj se dogaja v Premogovniku Velenje in odstop direktorja. Moram reči, da ne poznam razlogov zakaj je odstopil se pa bom z zadevo podrobneje seznanil in spremljal in v kolikor bo v pristojnosti ministrstva, da kakorkoli ukrepa, bomo to tudi ustrezno potrem naredili.

Preiskava TEŠ 6. Jaz si jo tudi predstavljam tako, da se bo pravzaprav poiskalo in revidiralo ali je v vsem tem procesu investicije prišlo tudi do kakšnih oškodovanj, okoriščanj in tako naprej in v tem smislu se bo potem, v kolikor je do tega prišlo, bodo morali pač ustrezni organi pregona tudi ustrezno ukrepati. Sicer pa nekih ugotovitev te preiskave v smislu ali TEŠ 6 ustaviti ali ne pa ne vidim. Mislim, da je to dejstvo in tako kot sem že rekel, tukaj moramo s to zadevo zdaj naprej živeti.

Povezave elektrodistribucijskih podjetij. Ja, tudi tukaj bi bilo mogoče, da se kakorkoli elektrodistribucija tudi poenoti. Ne morem pa tukaj tudi nič soditi ali je to koristno ali ne, to bi pač morala sama podjetja in njihove uprave in tako naprej presojati in na ta način potem tudi ravnati.

Organizacija Geoplina in podjetja Plinovodov. Tukaj pa vidim nek potencial, da se nekaj naredi v tem smislu, da se spet loči upravljanje infrastrukture od potem prodaje plina. Tako, da bi vsekakor po zgledu, kot ga poznamo že na vseh infrastrukturah, se pravi elektroenergetski infrastrukturi, na cestah, železnice bomo morali tako urediti, tako da tudi tu bi kazalo potem ravnati na ta način, da se določi družba, ki bo upravljala s plinovodnim omrežjem in družba, ki bo opravljala dejavnost trgovanja s plinom.

Sheme obnovljivih virov energije. Strinjam se, da so nam zadeve v preteklosti ušle z vajeti. Z akcijskim načrtom, mislim, da je bil leta 2010 sprejet, je bil predviden do letošnjega leta približno 10-krat manjši obseg teh subvencij v fotovoltaiko, kot se je zdaj zgodil, ko imamo praktično, mislim da teh sklenjenih pogodb je približno za 100 milijonov letno in še nekaj čez, tako da tako, kot ste rekli, v 10-ih letih bomo za te fotovoltaične elektrarne pravzaprav plačali kar eno vrednost Termoelektrarne Šoštanj 6. Ali bo to prineslo kakšno korist ali komu je prineslo korist, si pa lahko zdaj mislimo. Tako, da, bom rekel, na tak način podpiranju nesmotrnemu obnovljivih virov energije tega ne podpiram, in mislim da bomo morali tukaj zelo dobro premisliti kaj in kako bomo podpirali. Tudi mislim, da v Sloveniji kar se tiče obnovljivih virov energije, imajo prihodnost hidroenergija, eventualno nekaj še bio masa, tam kjer pač ni problemov z onesnaženim zrakom pa pod pogojem, seveda, če je le po možnosti vpeta v neke sisteme prenosa toplote. Mislim pa, da bi morali se malo ozreti tudi na možnost izrabe geotermalne energije, ki pa v določenih delih Slovenije je lahko zelo privlačen vir.

Skratka, toliko mogoče. Še to, namesto da bi vlagali v subvencije za obnovljive vire energije, mislim da je boljše vlagati v spodbujanje teh ukrepov za energetsko sanacijo stavb, mislim da je tukaj večji učinek in bolj koristno za našo državo, tako da bom na ta način te zadeve skušal potem tudi usmerjati.

Kar se tiče odpravljanja posledic po žledu. Ja, zdaj, seveda, da bi se tukaj prišlo, da bi bila posledica kakšno dviganje omrežnim, temu nisem naklonjen in mislim, da bo treba zagotoviti, da se bodo ti sanacijski ukrepi plačali tako, kot mislim, da je bilo s tem interventnim zakonom predvideno. Jaz upam, da bo to možno. Se pravi, koliko bo ta naš proračun zmogel vseh teh investicij oziroma teh stroškov, ki se, zdaj spet še te poplave in tako naprej, bomo imeli kar veliko dela.

Kar se tiče javnega potniškega prometa in subvencioniranje dijaških vozovnic. Tukaj mislim, da je za to shemo zagotovljen denar do konca letošnjega leta, takšne imam informacije za subvencije dijaških vozovnic, in jaz ocenjujem, da je to ukrep, ki se ga splača in ga moramo peljati tudi naprej, zato, ker pač na eni strani spodbuja, se pravi prinaša neko večjo porabo javnega potniškega prometa in je koristen za ta podjetja. Bi pa rekel, da bi veljalo razmisliti v tem smislu, ker se ga na nek način gleda tudi kot socialni korektiv, zlasti za družine, ki imajo že težave z zagotavljanjem prevoza svojih otrok, recimo v neke srednješolske ustanove in tega ni malo. Nekateri pa tega ne potrebujejo v tem smislu, bi kazalo morda tudi videti ali je ta korektiv, socialni korektiv recimo umestno kaj. Skratka, tudi ta socialni moment pogledati in nameniti to subvencijo samo družinam, ki jo res potrebujejo, sicer pa ne. Tukaj so eventualno možni neki prihranki, tudi morda možno neko sodelovanje v financiranju z Ministrstvom za družino, delo in socialne zadeve. To je neka možnost o kateri mislim, da se bi morali pogovoriti in videti ali se da kaj iz tega narediti. Vsekakor pa mislim, da ta ukrep je koristen in ga moramo ohranjati.

Ja, dolgoročna stabilnost gospodarskih javnih služb, vzdrževanje cest, itn. Tukaj je nujno treba zagotoviti ta sredstva, da se bo ta cestna in železniška infrastruktura vzdrževala vsaj v nekem stanju kot je sedaj oziroma zaželeno še, da se bi to stanje popravljalo, ker tako kot mislim, da ste že vi omenil, je to stanje precej slabo in so posledice tudi take, da recimo garancij na vozila proizvajalci ne dajo tako dolgih kot recimo kje drugje po Evropi.

Kakšen je smisel nacionalnega centra za opravljanje prometa. Mislim, da je tukaj zgolj na boljši povezanosti teh informacij, na boljšem opravljanju, itn. Skratka v tem smislu boljšega pretoke informacij, sodelovanje s tujino, nič posebnega tukaj pravzaprav ne vidim, da bi bila kakšno tveganje s tem povezano. Bom rekel, objekt je narejen, ni v celoti izkoriščen in mislim, da tukaj se splača narediti še korak naprej in se postopoma to spravlja v življenje, da se vključujejo tudi drugi upravljavci omrežij v to opravljanje.

Železniške investicije Ljubljana-Jesenice. Železniška povezava na Brnik. Tukaj so zadeve, ki jih bomo opredelili s strategijo razvoja prometne infrastrukture in tako kot sem že rekel, prioritetno bomo zagotavljali investicije, ki jih bomo lahko pokrili z evropskih sredstev in investicije, ki bodo prinašale prilive, ker verjetno pri železnicah sicer ni primer, ampak v kolikor bodo nakazovale to potrebe, da se neka zadeva izvede, bomo temu tudi pristopili.

Vloga zemeljskega plina in kombinacije različnih dobaviteljev. O tem sem že nekaj govoril. Pridobivanje plina iz skrilavcev. Mislim, da dokler je ta zgodba ekološko tako problematična kot je oziroma pravzaprav zadeve niti po mojem ne poznamo dovolj dobro. Mislim, da tega za enkrat ne morem podpirati. V kolikor se bo pokazalo, da je to lahko ekološko neproblematično, potem pa mislim, da je to lahko tudi neka priložnost.

Stališče do terminala v Italiji. To sicer neposredno ne bo v moji pristojnosti, bolj bo to verjetno kolegica, ki bo prišla za menoj, se s tem ukvarjala. Ja, vsekakor pa mislim, da je tukaj, v kolikor bi naš plinovodni sistem hoteli ustrezno razvijati, tako kot ste omenil, bo treba zagotavljati tudi različne vire, različne dobavitelje, ne biti odvisen samo od enega. Skratka, bi lahko kazalo tudi, da se potem tudi iz Italijanske strani na ta način zagotovi neka dobava plina preko teh terminalov, seveda pa morajo biti narejeni in izvedeni tako, da nimajo škodljivih vplivov na okolje in mislim, da tehnologije na tem področju obstajajo in da ni nujno, da tak terminal sam po sebi prinaša ekološke probleme s seboj. Ta dva terminala, ki sta bila predvidena v Žavljah in tu tik pred Piranom na morju, pa sta imela tehnologije, ki so bile problematične. Tako, da mislim, da je dobro, da se zdaj s temi aktivnostmi več ne nadaljuje.

Kar se tiče žičniške infrastrukture, ja, zdaj tukaj so težave, verjetno povezane tudi, zdaj ali so to klimatske spremembe ali kaj, mile zime in tako naprej, da skratka ta podjetja, upravljavci ustvarjajo izgubo in zaradi tega so težave potem z vlaganji, tako, da so… Ta žičniška infrastruktura je v slabem stanju. Nekih investicij je težko zdaj tukaj izvajati. Zdaj ne vem ali se spet da kaj pomagati z evropskimi projekti, tukaj so tej načrti tega smučišča 2864 v Bohinju. Zdaj upam, da bo morda ta projekt kaj zaživel. Kar se tiče pa Pohorja, pa tudi mislim, da bi bilo škoda, da tista zgodba bi se končala tako, da bi pravzaprav Pohorje zamrlo, tako, da jaz upam, da se bodo našle rešitve, ki bodo omogočile delovanje tega centra tudi še naprej.

Kar se tiče širokopasovnih omrežij, ja, tukaj moram reči, da se tudi nisem v teh svojih pripravah uspel kaj podrobneje seznaniti, tako, da pač verjetno je nujno, tako kot ste že omenil, da se ta razvoj zagotavlja naprej. Zdaj nekih podrobnosti in komentarja pa v tem trenutku ne bi mogel dati.

Kar se tiče učinkovite rabe energije in spodbud sem pa mislim, da že komentiral. Tako, da toliko mogoče v tem prvem poskusu. Hvala lepa.