Hvala za besedo, spoštovani predsednik! lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom, lep pozdrav tudi kandidatu za ministra, dr. Petru Gašperšiču, ki je skozi svojo predstavitev povedal, da je že star znanec našega odbora, pa tudi še kakšnega drugega odbora v tem Državnem zboru. Tudi sam ga zdaj poznam že več, kot 10 let, sodeloval je v ministrstvu prej za okolje in prostor, kot je povedal, bil je tudi v Ministrstvu za promet in ne nazadnje v Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, v sektorju za vode. Tako, da jaz ne dvomim, da je zelo, zelo dobro seznanjen z vso problematiko, ki se dotika teh resorjev, tudi tega naslednjega, ki ga bomo kasneje obravnavali, kajti dobra stvar te spremembe vsekakor je, da je okolje in prostor na nek način samostojno, pa tudi da spada pod naš odbor, kajti umeščanje v prostor je tako prepleteno z infrastrukturo, da je to samo koristno.

Mislim, da je prav, da je bila predstavitev sorazmerno kratka in da se lahko bolj posvetimo vprašanjem. Mislim, da je kandidat za ministra, kot sem rekel, že veteran v teh parlamentarnih zadevah, zato si je tudi verjetno ta način izbral, ker mu bo samo koristil. Verjamem, da si je postavil res konkretne cilje in upam, da jih bo v nadaljevanju tudi izpeljal. Verjamem tudi, da bo poslušal tako opozicijo, kot koalicijo in da si ne bo na nek način privoščil takih spodrsljajev kot njegov predhodnik, ki pa ni upošteval niti koalicije, niti opozicije, zato mu je tudi na koncu zmanjkalo kar nekaj sredstev pri zagotavljanju pokrivanja v svojem resorju in povzročil kar nekaj slabe volje. Navkljub temu, da je bil odbor soglasen glede določenih ukrepov oziroma konkretno glede priprave proračuna.

Zdaj, če se preselimo na to področje, ki ga boste pokrivali, predvsem na energetski del, me zelo moti znotraj te koalicijske pogodbe 7. ukrep koalicijske pogodbe, iz naslednjih razlogov: v bistvu je ta del koalicijske pogodbe kar v nasprotju z nekaterimi zakoni, tako energetskim zakonom, z Zakonom o gospodarskih javnih službah in zakonom o gospodarskih družbah na splošno. V nasprotju s temi zakoni je zato, ker tej zakoni povsod predvidevajo transparenten konkurenčen in javni razpis za podelitev koncesij, vi pa v tej koalicijski pogodbi napotujete k podeljevanju koncesij petim izbranim že firmam, ki niso niti v 100% državni lasti. Naslednji razlog je, da se favorizira podeljevanje koncesij tem petim podjetjem v katerih je več kot 20% zasebnega kapitala. In predvideva se znotraj tega ukrepa tudi odvzem koncesije podjetju v kateremu je že bila podeljena koncesija za 50 let in ni nobenih razlogov za prekinitev tega. Glede na to, da je tako mandatar kot velika večina te poslanske skupine tudi pravnikov, bi verjetno to morali na nek način poznati in podpis take pogodbe je verjetno tudi z vidika protikorupcijskih klavzul lahko vprašljiva, zato sprašujem kako boste glede tega ukrepali.

Neustrezno se mi zdi tudi navajanje v 10 ukrepu koalicijske pogodbe, ker predvideva izdelavo metodologije za ocenjevanje ekonomike projektov, kar je za mene odkrivanje tople vode ali pa financiranja nekih novih izbrancev, ki bodo delali neke nove študije z znano metodologijo, ker metodologije so namreč znane in se jih uporablja prvi vsaki investicij, tako v zasebnem kot javnem sektorju in po mojem mnenju ni kriva metodologija, če se vanjo vključujejo nerealni ali zavajajoči podatki z namenom, da se prilagodi rezultat, kar je bilo v določenih primerih tudi dejstvo. In ni potrebe, da bi bila ekonomika projekta drugačna za državo, kot za privatni sektor in če funkcionirajo metodologije znotraj privatnega sektorja, ni nobene potrebe, da se dela neke nove metodologije, študije in s tem zapravlja čas in denar. Če je projekt družbeno potreben pa se ne računa samo ekonomiko temveč tudi strošek, ki ga takšen projekt predstavlja za neko družbo in postavi se tudi neka izhodišča zakaj se ga financira z javnim denarjem, recimo potreba za ceste, železnice in ostalo infrastrukturo, ki gre iz državnega proračuna se ocenjuje iz potreb po pretočnosti ljudi in blaga ter mobilnosti, ne pa nujno samo iz ekonomskega vidika. Tudi to se je v preteklosti v veliki meri zanemarilo tako da s tega vidika me zanima kako gledate na ti dve točki znotraj koalicijske pogodbe.

Druga zelo pomembna stvar, ki ste jo tudi omenili je, da se pripravlja energetski koncept Slovenije. O tem smo veliko govorili tudi pri sprejemanju energetskega zakona, kjer smo vsi ugotavljali, da je mogoče to sprejemanje na nek način preoranjeno in bi bilo bolje prej imeti energetski koncept in na osnovi tega sprejeti energetski zakon, vendar to je sedaj mimo. S strani prejšnjega ministra je bilo večkrat slišati, da se ta energetski koncept pripravlja, pa vsaj do danes ni bilo nobenih javnih predstavitev in nič konkretnega o tem, zato me zanima kakšen energetski koncept Slovenije vidite vi in predvsem na kakšen način ga želite voditi, kako priti do tega energetskega koncepta. Tu pa predvsem mislim na to ali boste podpirali strokovno utemeljen energetski koncept v širši strokovni javnosti ali pa boste dopustili, da se dela na skrivaj, na ministrstvu, v krogu nekaj uradnikov in verjetno pod vplivom kakšne interesne skupine kar se je dogajalo v tem preteklem obdobju. Zanima me tudi ali se bo energetski koncept Slovenije dotikal vseh delov elektrogospodarstva, se pravi proizvodnje, prenosa, distribucije in pa tudi plinskega sektorja. Ali menite, da je elektrogospodarstvo optimalno organizirano? Tu bi želel odgovor z ja ali ne. Če ne, kaj boste spremenili in kako. Če ja, ali to pomeni ignoriranje težav v TET, HSE, TEŠ 6 in tudi v distribucijskih podjetjih. Ali na področju distribucije električne energije podpirate eno koncesnino za celotno Slovenijo ali boste dopustili možnost večih koncesij? V zvezi s tem tudi kakšno vlogo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja SODO-ta vidite v nadaljevanju.

Glede nato, da je v soboto odstopil direktor Premogovnika Velenje, kar je bilo že izpostavljeno, se očitno tam kar nekaj dogaja, zato me zanima kako boste pristopili k reševanju te skupine znotraj HSE pa tudi v kontekstu TEŠ-a, tudi seveda Termoelektrarne Trbovlje. Omenili ste, da se glede TEŠ 6 zavzemate za to, da se neke forenzične preiskave dogajajo, vendar me zanima ali se dejansko zavzemate, da se pride na nek način do dna, in da se vse ljudi, ki so na nek način kršili neka pravila, tudi privede pred roko pravice, predvsem tiste, ki so se okoristili s to investicijo, ki je na nek način Slovencem že nekaj časa v breme. Kot sami veste, so hčerinska podjetja distribucijskih podjetij električne energije, ki prodaja in kupuje električno energijo na trgu, tekmujejo v ostri konkurenci, in ker so v posredni državni lasti, počasi vztrajno izgubljajo konkurenčnost in s tem vsem pred nami na nek način tudi razvrednotijo naše državno premoženje.

Ali podpirate neke strateške povezave na tem področju ali ne, kar se dogaja v tem trenutku? Ali se vam zdi optimalno stanje v plinskem sektorju, kjer Agencija za varstvo konkurence vodi postopek proti monopolistu Geoplinu, ki je do nedavnega izkoriščal monopolni položaj v Sloveniji, zaračunavanje višje cene za zemeljski plin v Evropski uniji. Se pravi, ali podpirate ta postopek? Ali se vam zdi optimalno, da je Geoplin, ki je tržno podjetje, ki je eno od dvajsetih podjetij v Sloveniji, ki prodajajo plin odjemalcem, lastnik sistemskega operaterja za plinovode in s tem v izrazito privilegiranem položaju. Ali pa podpirate idejo, da se sistemskega operaterja za plinovode reši in organizira tako kot na področju električne energije, se pravi neodvisno kjer to vlogo opravlja ELES? Kako vidite v prihodnje shemo obnovljivih virov energije, ko se na eni strani prekomerno obremenjuje gospodinjstva in predvsem gospodarstvo za prispevke iz katerih se potem delijo te subvencije za obnovljive vire, predvsem za fotovoltaiko v tem trenutku. Ali boste dopustili še dodatno obremenjevanje prebivalstva, da bodo lahko tisti, ki imajo višek denarja, le tega z bogatimi subvencijami investirali v te projekte?

Sedaj še vprašanje glede problematike odpravljanja naravne nesreče po žledu, ki je prizadel večji del elektrogospodarstva. Iz tega naslova ni bilo namenjenih še nič sredstev tako ELES-u kot distribucijskim podjetjem. To se bo verjetno poznalo v prihodnje na položnicah v obliki povišane omrežnine. Zato sprašujem ali podpirate neko skrito povišanje omrežnine oziroma ali boste dopustili tak pristop ali boste posegali tudi kot lastnik v mogoče na kakšen drug način v reševanje te situacije, predvsem znotraj distribucij?

Zanima me tudi: Kako boste zagotovili stabilen obseg finančnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb javnega potniškega prometa in subvencioniranje dijaških ter študentskih vozovnic? To je pač zatečeno stanje, vendar potreben je odgovor, kako naprej, glede na to, da je odhajajoči minister zagotovil sredstva do konca tega meseca za praktično vse vzdrževalne dele na cestah in pa tudi za vse potrebe javnih služb. Kako boste v prihodnje zagotavljali dolgoročno stabilnega financiranja gospodarskih javnih služb tako v železniškem kot v cestnem prometu? Ali boste v ta namen pripravili dolgoročne koncesijske pogodbe z izvajalci gospodarske javne službe? Kakšna bo dodana vrednost vzpostavitev državnega centra za opravljanje prometa? Kje vidite dodano vrednost? Kako boste reševali večletno problematiko integriranje javnega potniškega prometa in s tem vprašljivost izvedbe projekta za katerega so že odobrena finančna sredstva Evropske unije? Ali boste poleg upravljavca prometa na državni prometni infrastrukturi ustanovili tudi upravljavca javnega potniškega prometa?

In sedaj še glede železnic. Pravite, da je potrebno uskladiti organizacijo železniškega sistema z evropskimi direktivami iz tega področja. Kakšne ukrepe se predvideva na tem področju? Ali se bo nadaljevalo na osnovi že pripravljenega osnutka železniškega zakona, ki ga je pripravila delovna skupina in ki že upošteva potrebne zahteve iz predlaganega četrtega železniškega paketa. Zanima me ravno tako projekti na železniški infrastrukturi. Nobenega projekta namreč v koalicijski pogodbi ni. Ali to kaže na to, da se ne ve kako se zadeve lotiti ali je kakšen drug razlog? Prav tako, kot kolega, me zanima drugi tir Divača-Koper. Pa tudi drugi tir Maribor-Šentilj in pa posodobitev oziroma vprašanje proge Ljubljana-Jesenice v nadaljevanju s krakom med Brnikom in Ljubljano, ki je tudi v nekih dokumentnih se pojavlja. Kaj je s temi zadevami?

Na 11 strani v koalicijskem sporazumu piše, da se bo posebno pozornost dalo vlogi zemeljskega plina v nadaljevanju kot najčistejšega goriva. To ste tudi omenili v predstavitvi. To pomeni, da se bo ta energent dejansko propagiral kot alternativa, vendar je takšno početje po mojem mnenju brez zagotavlja dodatnih dobaviteljev in tudi transportnih poti za naprej lahko vprašljivo. Vsi vemo, da Rusija plin uporablja kot ekonomsko politično orožje in s tem tudi kroji politiko znotraj Evropske unije. Edino orodje za zagotavljanje sprejemljivih in tržnih cen plina pa je, da se omogoči alternativne dobavitelje, kar pa na nek način lahko storimo samo s plinskimi terminali za utekočinjen naftni plin, zato imam vprašanje ali se zavedate, da je pri takšni politiki, se pravi spodbujanju zemeljskega plina, verjetno nujno potrebno podpreti projekt te gradnje plinskih terminalov, ali to v Italiji ali na Hrvaškem in s tem zagotoviti alternativni vir plina, ali je kakšna druga rešitev, ki jo vidite glede na to, da se propagira plin kot alternativo? Kakšne inštrumente lahko uporabimo, če se bo cena plina začela dvigovati zaradi monopola, ki ga Rusija ima? In ali podpirate pridobivanje plina iz skrilavcev v Pomurju glede na to, da se plin propagira kot alternativo. V povezavi s tem zadnjim vprašanjem me tudi zanima vaše stališče do zadnjih dogajanj v Tržaškem zalivu, kjer se ponovno pojavlja neka privatna iniciativa, ki bi zgradila uplinjevalnik, sicer v bistveno manjšem obsegu kot je bilo to v preteklosti, ko se je naša država tudi odzvala glede predvsem vprašanj okoljevarstva. V tem primeru pa ni bilo zaslediti še nobene reakcije s strani Slovenije, zato me zanima kaj boste vi ukrenili oziroma kakšno je vaše stališče do tega projekta, ki se v tem trenutku odvija na italijanski strani.

Znotraj vašega resorja so tudi žičnice. Zanima me vaš pogled na žičniško infrastrukturo v Sloveniji. Predvsem tudi zaradi težav, ki se pojavljajo v zadnjem času, tako Kranjska gora, Pohorje pa še marsikatero drugo smučišče. Kako vi vidite razvoj te infrastrukture, ker govorimo o infrastrukturi, ne o neki komercialni naložbi. Kako boste odreagirali mogoče že v primeru Pohorja, ker vemo, da gre za žičnice, ki so velik multiplikator gospodarskega razvoja, predvsem na področju turizma znotraj neke regije. Kako se teh problemov lotiti? Mislim, da se kasneje obeta tudi problem Kranjske gore, tako kot v lanskem letu, zato bi pričakoval kakšno vaše stališče glede tega. Znotraj vašega resorja so tudi širokopasovna omrežja. Tudi to je predpogoj, da se območje Slovenije na nek način enakomerno razvija, da tudi periferija lahko ohranja neka kvalitetna delovna mesta, vendar vemo, da so bili zadnji razpisi, ki so bili namenjeni temu, neizkoriščeni oziroma so imeli kar precej težav in ni prišlo do črpanja evropskih sredstev, za to je kar velik del Slovenije še nepokrit s širokopasovnimi omrežji, zato me zanima tudi na tem segmentu infrastrukture kakšno bo vaše stališče oziroma v katero smer boste pokrenili ukrepe. Glede shem za obnovljive vire energije sem že postavil vprašanje. Mislim, da so bile sheme predvsem za fotovoltaiko že zaustavljene, zanima pa me ali bodo tudi za obnovljive vire, kot so veter in vodna energija zaustavljene ali se bo na nek način na tem segmentu naredilo kakšen korak, kajti v zadnjih letih so se vsa finančna sredstva za obnovljive vire dejansko namenila fotovoltaiki v nekem obdobju in ta segment je celo v naslednjem obdobju desetih let bistveno večji, kot pa je vložek v Termoelektrarno Šoštanj. Mogoče se marsikdo tega ne zaveda in to je nek kamen za vrat energetiki, mogoče celo večji, kot je TEŠ6.

Zato me zanima kakšna bo vaša politika glede shem za obnovljive vire vnaprej. In drugo tudi pri energetski sanaciji stavb me zanima vaš pogled glede tega, to pa z enega čisto pragmatičnega vidika. Mi smo se v preteklosti s temi shemami že srečevali in spodbujali vgradnjo varčnega, bi rekel stavbnega pohištva, okna, vrata, vendar smo spodbujali pri tem tudi plastična okna in podobne stvari. Zdaj, vsi govorimo o neizkoriščenosti lesne biomase v Sloveniji, vendar, če potem pri določenih shemah podpiramo tehnologije, ki so praktično v veliki meri uvožene, če govorimo o plastičnih profilih, pa še kakšni drugi stvari, da se pri nas dogaja samo montaža, s tem nismo zagnali nekega gospodarskega ciklusa. Zato me zanima kako boste pristopali pri takih shemah, ki so namenjene temu, da se obudi domače gospodarstvo ampak poteza mora biti, bi rekel od A do Ž, ne samo do ŽNJ naprej in zato je to po mojem tudi pomembno vprašanje s tega vidika. Kasneje pa mogoče še kaj. Hvala.