Gospod minister, kandidat za ministra, spoštovani gospod kandidat za ministra, članice in člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Lepo pozdravljeni.

Slovenija je na izredno pomembnem prometnem koridorju in že najmanj 15 let poslušamo, da smo tranzitna država, od tega pa praktično nimamo nič, razen tega, da imamo poškodovane ceste. Vi veste, da boste kot minister za infrastrukturo sedeli na velikih vsotah denarja, hkrati pa se morate tudi zavedati, da bo ogromno pomembno koliko bo vložka v različne infrastrukturne projekte, investicijske projekte. Za izgradnjo avtocestnega križa je bil torej zagotovljen del pomembne cestne infrastrukture, ki pa se je šele z uvedbo vinjetnega sistema v vsej polnosti izpopolnil. Po drugi strani pa je država povsem zaspala na področju razvoja železniške infrastrukture, tukaj je ogromno rezerv in tudi njene vpetosti v same tokove, mednarodne prometne tokove. Po levi in po desni nas v tem trenutku prehiteva tako Hrvaška, Italija kot Avstrija.

Prav tako ena izmed pomembnih priložnosti za našo državo, tudi logistika. In prav na področju logistike imam za vas prvo vprašanje in sicer: Ali razmišljate o vzpostavitvi t.i. zalednih skladišč? Veste da je Luka Koper tudi prostorsko omejena, pa da tudi finančna sredstva, sploh za izgradnjo tretjega pomola nima zagotovljenih. Tudi Reka razmišlja o zalednem skladišču in to je tudi praksa v drugih evropskih državah. Ena izmed takšnih priložnosti je recimo Sežana, ki je zelo tranzitno mesto in tako naprej. To je torej prvo vprašanje, zaledna skladišča.

Nadalje, če se vrnem na železnice, imam vprašanje glede drugega tira Koper – Divača. Imate morebiti kakšno časovnico in če so vam slučajno podali izračune koliko po vašem mnenju bo stal drugi tir in kdaj začnemo z gradnjo, kdaj bo gradnja zaključena in še enkrat poudarjam, investicija.

Pri železnicah še eno vprašanje, morebitna privatizacija. Kako gledate na morebitno privatizacijo, se pravi zunanji vložek, kajti veste, da železnice potrebujejo okrog 900 milijonov evrov, če želijo preživeti.

Če grem naprej, glede energetike, najprej kar se tiče NEK-a, in sicer sodelovanje Hrvaške pri razgradnji, ali bo Hrvaška enakovredno sodelovala pri razgradnji in tudi pri tem vplačilu za razgradnjo. Kar se tiče TEŠ 6. Veste, Nova Slovenija je bila mislim da edina parlamentarna stranka pred tremi leti, ki smo glasovali proti poroštvu in kaže, da smo takrat prav to naredili in imam tri vprašanja glede TEŠ 6. Hkrati pa z obžalovanjem dojemam to, da vam je najprej izpadla iz koalicijske pogodbe revizija TEŠ-a, ampak kljub temu sem vesel, da končno ste potem naknadno vključili revizijo, ampak glede na to, da so danes praktično tudi že znani vsi stroški izgradnje TEŠ šestega bloka, prav tako stroški in predvideno letno število ur obratovanja sprašujem: Kakšna bo dejanska cena proizvedene energije Boka TEŠ 6 v obdobju 2014 in 2020 na primer? Po našem mnenju bo realna cena, to je tista, ki bo sposobna pokrivati obratovalne stroške in tudi vračati zapadla obveznosti najetih kreditov in tekoče obresti presegla 90 evrov.

Naslednje vprašanje: Kako boste pokrivali morebitno izgubo, saj sta tako HSE kot tudi skupina GEN, praktično na robu tekoče plačilne solventnosti. Slednja ima na voljo le še nekaj deset milijonov evrov. Njena čista donosnost sredstev leta 2013 je znašala le 2,88%. Za skupino HSE pa je prav tako v zelo kritičnem stanju kar se financ tiče. To je to kar se TEŠ 6 tiče.

Še eno vprašanje glede Letališča Maribor, ki me zanima, ko smo pri letališčih. Po vaši oceni, kdaj se bo investicija povrnila? Verjetno, da že imate kakšne izračune. Investicija je bila kar velika, zaradi tega je tudi vprašanje še kako na mestu.

Luka Koper, pristanišča. Glede na to, da imamo v soseščini, samo čez hrib, čez Debeli rtič, Tržaško pristanišče, potem malce dlje, na drugi strani Istre, Reko. Kako zagotoviti, da bo Luka Koper še naprej enakovredna v tem boju, v tem boju za pomorski tovor? Hkrati pa še vprašanje: Kaj menite o privatizaciji Luke Koper?

Če grem naprej, na bistven del in sicer, ki ste ga tudi sam več izpostavil v svoji predstavitvi, to so državne ceste in avtoceste, bi se najprej ustavil pri državnih cestah in najprej en zaskrbljujoč podatek, ki je javen, da je 64% državnih cest poškodovanih ali pa v slabem stanju, in posledično, to za sleherno gospodinjstvo kaj lahko to pomeni. Pomeni, da recimo tuje avtomobilske proizvodnje oziroma tovarne avtomobilov dajejo garancije samo na tri leta, ne pa na primer na pet let. Se pravi, tukaj izrednega pomena so te ceste, se te ceste redno vzdržujejo in popravijo, ampak potrebno je zagotoviti letno v naslednjih treh letih vsaj 200 milijonov evrov. To je zelo velik denar in pri tem imam vprašanje: Od kje po vašem mnenju boste zmožni zagotoviti denar za vzdrževanje državnih cest? Ali je sedanji sistem po vašem mnenju pravičen oziroma ali je dovolj dober, glede na to, da imamo 64% cest, ki so v slabem stanju?

Pri tem naj povem, da je po vašem mnenju sistem z opravljanjem državnih ceste zelo zastarel, da je potrebno prenoviti ta sistem. Imamo še zelo star vzor, kar je seveda napak.

Glede avtocest imam vprašanje, če se zavzemate za končno dokončanje odseka Draženci-Gruškovje? Veste, da tam nastajajo kilometrske kolone v času poletnih dopustov, pa da ljudje, ki kupijo vinjeto le nekaj kilometrov višje, nimajo od te vinjete praktično nič.

Naslednje vprašanje je, tretja razvoja os. In sicer, če imate kakšno kakšno časovnico, razpored poteka dogodkov, ali se bo začela gradnja in tako dalje. In še krovni zakon o poroštvu s strani DARS-a. Ali ga podpirate morda?

To je z moje strani. Jaz vam želim, gospod kandidat, da bi uspešno se spopadel s to nalogo, ki je pred vami. Se pravi, ne smemo več samo govoriti, da smo tranzitna država, da imamo izredne možnosti ampak se moramo s tem dejanskim stanjem tudi izpostaviti. Veste, da v naslednjih treh letih 900 milijonov evrov bo šlo v železnice, če jih seveda ne bomo privatizirali. Ceste 600 milijonov, DARS 450. DARS tudi sam potemtakem ne bo sposoben živeti, če ne bomo v njega vložili. Luka Koper 400 milijonov, Aerodrom 650 milijonov. To so lepe številke, zaskrbljujoče številke, na katere bo treba najti tudi odgovor. Seveda pa hkrati tudi kar se cest tiče zagotoviti, da se bodo državljani vozili po boljših, bolj normalnih cestah.

Najlepša hvala in srečno.