Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci in ostali prisotni. Lep pozdrav tudi v mojem imenu.

V čast mi je, da se vam danes lahko predstavim, kot kandidat za ministra za infrastrukturo. Dovolite mi, da se vam uvodoma na kratko predstavim. Po izobrazbi sem doktor tehničnih znanosti s področja gradbeništva, rojen sem v Novem mestu, kjer sem končal tudi srednjo šolo. Šolanje sem zatem nadaljeval na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer sem se po diplomi tudi zaposlil kot mladi raziskovalec in nadaljeval študij na magistrski in doktorski stopnji. V tem času sem se študijsko izpopolnjeval tudi v Združenih državah Amerike, kjer sem imel priložnost pridobljeno znanje koristno uporabiti pri reševanju konkretnih problemov pri projektiranju in gradnji mostov. Po vrnitvi v domovino sem zaključil doktorski študij. Ker me je vselej privlačila želja, da svoje znanje uporabim pri reševanju problemov v praksi, sem se odločil, da svojo kariero nadaljujem v gradbenem podjetju, ki se je ukvarjalo z inženiringom gradenj. V sedmih letih sem se tako dodobra seznanil z vsemi praktičnimi vidiki vodenja projektov in investicij v gradbeništvu. Temu je zatem sledilo desetletno obdobje mojega dela v javni upravi, kjer sem najprej delal na pripravi gradbenih tehničnih predpisov, zatem pa sem prevzel različna vodilna mesta od vodenja sektorja za avtoceste, vodenja direktorata za ceste, na koncu pa sem bil tudi državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. Temu je potem sledilo delo na sektorju za vode na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer sem zaposlen še danes. V svoji dosedanji karieri sem tako pridobil dragocene izkušnje tako v praksi kot tudi pri delovanju javne uprave na najzahtevnejših vodilnih mestih. Tako, da dobro vem kakšno delo me čaka kot morebitnega novega ministra za infrastrukturo in kako je to delo treba tudi opraviti. Glede na svojo karierno pot, sebe vidim kot strokovnjaka in bom tako tudi deloval. To pomeni, da bom prisluhnil vsem strokovno argumentiranim predlogom, ki bodo koristne za našo državo in državljane. Pri tem bom glavni pomen dal sodelovanju z vsemi udeležniki na vseh ravneh, in sicer tako zaposlenimi znotraj ministrstva, z drugimi resorji znotraj Vlade, z vami, spoštovane poslanke in poslanci ter strokovno in drugo zainteresirano javnostjo. Trudil se bom iskati optimalne strokovno utemeljene rešitve ob upoštevani prednosti, slabosti in omejitev, take ali drugačne rešitve. Velikokrat je težko doseči velike spremembe v kratkem času, zato sem mnenja, da včasih tudi majhni koraki v pravo smer lahko prinašajo napredek in zato predstavljajo boljši način od neuspešnega uveljavljanja velikih idej, ki so na koncu zavrnjene in tako obsojene na neuspeh.

Sedaj pa bi vam želel na kratko predstaviti glavne poudarke oziroma cilje delovanja v naslednjem mandatu na področju Ministrstva za infrastrukturo. Ti cilji pa so vključeni tudi v koalicijsko pogodbo. Zadržal se bom torej v glavnem pri teh glavnih poudarkih, med tem, ko bi ostale vsebine potem raje predebatiral preko vaših vprašanj.

V skladu z novim Zakonom o Vladi, v resor Ministrstva za infrastrukturo sodijo naloge na področju prometne politike, železniškega, cestnega, zračnega in pomorskega prometa. Naloga na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, na področju energetike in rudarstva ter učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Na področju prometne infrastrukture bo ključni izziv in naloga povečanje učinkovitosti gospodarjenja z obstoječo infrastrukturo. Ob usmerjenosti v izgradnjo nove prometne infrastrukture, smo ob javnofinančnih omejitvah namreč zanemarili naloge opravljanja in vzdrževanja obstoječe infrastrukture. Posledično se v Sloveniji ob načrtovanju razvoja in gradnje novih cest, že vrsto let slabša stanje vozišč obstoječe cestne mreže. Letos smo tako prvič prišli celo v stanje, ob popolnoma ustavljenih investicijah v nove ceste, niso zagotovljena zadostna sredstva niti za redno vzdrževanje 6 tisoč 500 kilometrov obstoječega državnega cestnega omrežja. To stanje moramo kot dober gospodar nujno odpraviti in to nameravamo doseči predvsem z zagotavljanjem stabilnega oziroma predvidljivega obsega finančnih sredstev za izvajanje gospodarskih javnih služb na državni prometni infrastrukturi. Tukaj imam v mislih namenska sredstva za ceste iz letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, med tem, ko bomo za železniško infrastrukturo proučili možnosti, da se za njeno vzdrževanje in obnovo nameni del trošarin na pogonska goriva. To je namreč tudi primerljiva praksa v drugih državah Evropske unije. Gospodarjenje bomo izboljšali tudi z uvajanjem profesionalnih orodij za analizo in načrtovanje ukrepov ter z razvoja sistema smernic in standardov za načrtovanje in izvedbo infrastrukture. Namreč s tem lahko tudi zelo določimo kakšne standarde, kakšen nivo vzdrževanja infrastrukture želimo imeti in s tem tudi koliko bo potrebno v ta nivo, ta standard vlagati.

Naslednja pomembna naloga je sprejetje strategije razvoja prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji. V okviru tega bomo razvojne investicije za vse vrste prometa preverili z vidika prometnih potreb do leta 2030. S strategijo bomo nadomestili obstoječe nacionalne razvojne programe za posamezno vrsto prometne infrastrukture, pri čemer bomo skladno s finančnimi možnostmi pri izbiri projektov v večji meri upoštevali izpolnjevanje ekonomskih kriterijev. Tukaj torej mislim, da bo potrebno vse naše načrte pregledati pravzaprav z vidika ali smo jih sposobni izvesti in na ta način tudi temu prilagoditi. Načrtovanje in izvedba vizionarskih razvojnih investicij. Za 50 in več let vnaprej boste žal morali počakati na čase, ko bo država kot investitor ponovno beležila proračunske presežke.

Prioritetno bomo realizirali tiste infrastrukturne investicije za katere bomo uspeli zagotoviti sofinanciranje s sredstvi EU in ki bodo v predaji v uporabo zagotavljale tudi denarni tok za servisiranje posojil, saj zagotavljanje lastne udeležbe predvidevamo najetje posojil Evropske investicijske banke. Finančne vire za razvojne načrte na področju prometne infrastrukture bomo torej v bodoče morali iskati izven prihodkov državnega proračuna. To je zelo ključno. Tudi zato bomo razvojne načrte na področju državne prometne infrastrukture preverili tudi z vidika možnosti oziroma interesa za javno-zasebna partnerstva. Na področju železnic se bomo morali lotiti uskladitve organizacije železniškega sistema z evropskimi direktivami s tega področja. V zvezi s tem je evropsko sodišče je namreč že izdalo sodbo proti Republiki Sloveniji zaradi nepravilne implementacije direktive v naš pravni red. Zaradi tega moramo čim prej pripraviti predlog novega zakona, ki bo urejal železniški promet na način, ki bo sledil direktivam glede ločitve bistvenih nalog upravljavcev železniške infrastrukture oziroma njegovo neodvisnost od prevoznika oziroma prevoznikov v železniškem prometu. Skratka, gre za ločitev upravljanja infrastrukture od izvajanja prevozov.

Na področju upravljanja avtocest bo prva prioriteta v naslednjih letih zagotavljanje pogojev za redno in nemoteno servisiranje posojil. Ta posojila je DARS namreč najel s poroštvom države in zato si ne moremo privoščiti, da bi katero od teh posojil v bistvu bilo poroštvo unovčeno. V ta namen bo nujno treba refinancirati obstoječa posojila, pri čemer bo treba po možnosti zmanjšanje tudi obseg poroštev države in na ta način zmanjšati potencialni dolg države. Zdaj je pravzaprav ugoden čas za najemanje posojil, saj so obresti na mednarodnih trgih dokaj ugodna, tako da mislim, da je to ravno pravi čas, da to sovpada in da moramo tukaj narediti en napredek in se dejansko posvetiti temu refinanciranju dolga.

Obstoječi cestninski sistem. Za tovorna vozila bo treba uskladiti z zahtevami direktive EU in na ta način ugotoviti nezmanjšane prilive iz naslova cestnin ter interoperabilnost sistema cestninjenja. Sedanji sistem namreč ima to težavo, da ni interoperabilen, mednarodno interoperabilen. Pri cestninjenju osebnih vozil in motornih koles bomo v izogib zlorabam sedanjih vinjetnih nalepk proučili možnost uvedbe elektronskih vinjet. Vlogo koncesionarja, to je družbe DARS v prometnem sistemu bomo prečistili s spremembami zakona ter strategijo upravljanja družbe DARS s strani Slovenskega državnega holdinga uskladili s politiko države na infrastrukturnem področju.

Načrtujemo tudi postopno vzpostavitev nacionalnega centra za upravljanje prometa. Ta center bo zagotavljal usklajeno delovanje celotnega sistema upravljanja v Republiki Sloveniji ter sodelovanja s podobnimi centri v sosednjih državah. V prvi fazi bomo vzpostavili delovanje centra za cestni promet, v zaključni fazi pa bodo vanj predvidoma vključeni vsi akterji na področju upravljanja prometa. To je cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega. Dokončali bomo projekt integriranega javnega potniškega prometa s čimer bomo izboljšali mobilnost prebivalstva in dostopnost ter konkurenčnost javnega prometa. Pri tem je ključna tudi vzpostavitev sistema enotne vozovnice. V tem okviru bomo preverili tudi sistemsko možnost, da se povračilo stroškov za prevoz na delo v celoti izplača le na podlagi dejansko kupljene vozovnice za javni potniški promet, sicer pa da bi ta izplačila bilo recimo v nekem manjšem deležu. Na ta način bi torej spodbudili prebivalstvo, da bi dejansko kupovalo te vozovnice javnega potniškega prometa in jih tudi uporabljala. Skratka tukaj mislim, da je vredno narediti ta napor in proučiti to možnost.

Na področju energetike je na strateški ravni ključnega pomena sprejem energetskega koncepta Slovenije. Ta energetski koncept Slovenije bo na koncu potrdil tudi Državni zbor. To bo osnovni razvojni dokument za obdobje naslednjih 40 let in bo nadomestil nacionalni energetski progam, ki pravzaprav po dolgih letih priprave potem nikoli ni ugledal luči sveta. Cilj pri tem energetskem konceptu je zagotavljanje stabilna, učinkovite in trajnostno naravnane oskrbe z energijo. Energetski koncept, ki bo pripravljen na strokovnih podlagah bo podal jasno analizo možnosti ter prednosti in slabosti ter na teh podlagah strateške usmeritve na podlagi virov s katerimi Slovenija razpolaga. Energetika je za Slovenijo namreč strateška gospodarska dejavnost in predstavlja razvojno priložnost tudi za ostale dejavnosti.

Na področju razvoja energetske infrastrukture bo prioriteta nadaljevanje izgradnje verige hidroelektrarn na reki Savi, seveda ob upoštevanju okoljskih pogojev. Znano je namreč, da proizvodnja učinkovitost verige hidroelektrarne na Savi bo optimalna šele z dokončanjem celotne verige. V ta namen se bomo pospešeno lotili umeščanja v prostor energetske in tudi prometne infrastrukture na območju srednje Save. Zagotovili pa bomo tudi pogoje za sklenitev koncesijske pogodbe za izrabo energetskega potenciala srednje Save. Velik poudarek bomo dali tudi energetski sanaciji obstoječih stavb v javni in zasebni lasti, zato je ta projekt tudi uvrščen med prioritetne vladne projekte. Ključno pri tem je, da s temi ukrepi dosežemo zmanjšanje rabe energije in s tem zmanjšamo našo energetsko odvisnost. S temi ukrepi pripomoremo tudi k doseganju okoljskih ciljev s katerim se je Slovenija zavezala in predstavlja tudi pomemben vladni prispevek k spodbujanju oziroma oživljanju slovenskega gospodarstva.

Kljub temu, da je TEŠ 6 sedaj že dejstvo, bomo zagotovili neodvisno revizijo izvedbe te investicije ter revizijo dolgoročne ekonomike njenega obratovanja. Omogočali bomo tudi nadaljnji razvoj izrabe zemeljskega plina kot najčistejšega fosilnega goriva, čeprav se je projekt južni tok, kot kaže, usmeril sedaj že bolj na sever.

S tem bi zaključil to svojo uvodno predstavitev in sem na voljo za vsa vaša vprašanja oziroma za pogovore z vami. Najlepša hvala.