Spoštovani!

Poslanska skupina Nove Slovenije je bila pred dvema letoma sopodpisnica zahteve za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Namen komisije je bil, da se ugotovi morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju nabave žilnih opornic zaradi suma prisotnosti korupcije in kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij. Iz sporočila izhaja naslednje: Agonija slovenskega zdravstva se vleče že vrsto let. Aktualna Vlada Republike Slovenije s predsednikom dr. Mirom Cerarjem, do danes ni pripravila sprememb zdravstvene zakonodaje s katero bi bila zagotovljena večja učinkovitost in transparentnost delovanja zdravstvenih institucij in zdravstvenega sistema na sploh. Vlada Republike Slovenije tudi ni pripravila nobene zakonodaje, ki bi pripomogla k večji kakovosti zdravstvenih storitev in k zmanjšanju čakalnih dob. Optimatizacijo v zdravstvu, kakovostni zdravstveni sistem in izboljšave samega sistema je obljubljala tudi Milojka Kolar Celarc v svoji kandidacijski predstavitvi za ministrico, vse pa je zapisano tudi v koalicijskem sporazumu, ki pa je očitno le papir. Ustanavljajo se le delovne skupine za posamezna področja, pišejo in sprejemajo se strategije, izdelujejo analize. Obljubljenih sistemskih rešitev in sprememb pa do danes nismo dočakali. Eden od pokazateljev, da se zadeve ne spreminjajo v pozitivno smer so tudi čakalne dobe. Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravstvo na dan 1. 1. 2016, pri storitvah najdemo skupno, 17 tisoč 372 takšnih pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalnim rokom, kar pomeni, 12,83 % čakajočih več kot v enakem obdobju preteklega leta. Med izjavami predstavnikov bolnišnic smo lahko slišali tudi, da se bojijo, da gre za izčrpavanje zdravstva po vzorih izčrpavanja v gospodarstvu. Nad 19. nujni seji Odbora za zdravstvo, dne 26. februarja 2016, je bilo s strani različnih predstavnikov zdravstva izrečeno dejstvo, da se slovensko zdravstvo sooča s povišano stopnjo korupcije, to je potrdil tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, ki je povedal, da se KPK veliko ukvarja s pojavom korupcije v zdravstvu. Opozoril je, da je najnižja možna stopnja korupcije v primeru, ko med proizvajalcem in kupcem ni posrednika ali pa je med njima le uradni domači dobavitelj. Iz določenih virov je mogoče razbrati, da je januarja 2012 do septembra 2013 Univerzitetni klinični center Ljubljana za malo več kot 5500 žilnic opornic porabil cirka 4 milijone 250 tisoč evrov. Če bi se odločili za nakup pri tujem dobavitelju bi za isto količino plačali okoli 970 tisoč evrov. Prišlo je torej do 4,5-kratnega preplačila pri nabavi žilnic opornic. Ob tem se zastavlja vprašanje zakaj se ustanove, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na področju sekundarne in terciarne dejavnosti v Republiki Sloveniji niso odločila za nakup, ki bi omogočil nižje stroške. Cene žilnih opornic so v letu 2014 sicer se delno zmanjšale, vendar še vedno ostajajo visoko nad evropskim povprečjem. Na javne razpise, če do njih sploh pride se pojavi le eden ponudnik. Javni razpisi so praviloma skriti tujim ponudnikom in se jim k posredovanju ponudb niti ne vabi. Komisija je opravila obsežno delo in bistvena ugotovitev se podaja naznanitve sumov kaznivih dejanj zoper generalnega direktorja UKC Ljubljana mag. Simona Vrhunca in direktorja UKC Maribor dr. Gregorja Pivca. Preiskovalna komisija je ugotovila, da obstajajo sumi in indici za kazniva dejanja odgovornih oseb tudi znotraj gospodarskih družb, ki so prodajale žilne opornice na slovenskem tržišču. Slovenski javni zdravstveni zavodi naj bi v sodelovanju s posameznimi odgovornimi osebami v gospodarskih družbah omogočili morebitno nezakonito odtujitev davkoplačevalskega denarja preko nakupa žilnih opornic, ki naj bi bile glede na evropski trg precenjene. Pri tem bi lahko pri posameznih odgovornih osebah tako na strani javnih zdravstvenih zavodov kot tudi gospodarskih družb naznanili nespoštovanje veljavne zakonodaje na področju javnega naročanja v Republiki Sloveniji in zaradi tega lahko posamezne odgovorne osebe nosijo morebitno kazensko odgovornost za morebitna storjena kazniva dejanja. Prav tako je preiskovalna komisija prišla do podobnih zaključkov kot KPK v svojem poročilu na predmetni zadevi. O sorodni zadevi, vendar na širšem spektru nabav je Računsko sodišče izvajalo revizijo v UKC Ljubljana 31. januarja 2018 in je izdalo revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja UKC Ljubljana ter izreklo negativno mnenje, ker je ugotovilo pomembne kršitve Zakona o javnem naročanju, negativno mnenje je izdalo. Pri naročanju zdravstvenega materiala in medicinske opreme UKC Ljubljana dobavitelju zdravstvenega materiala v vrednosti 69 milijonov 443 tisoč 786 evrov skoraj 70 milijonov evrov ter dobavitelju medicinske opreme v vrednosti 121 tisoč 915 evrov ni izbral UKC Ljubljana ni izbral na podlagi predhodno izvedenih postopkov javnega naročanja. V štirih postopkih oddaje javnih naročil v skupni vrednosti 318 tisoč 497 evrov so bile ugotovljene kršitve Zakona o javnem naročanju. V okviru sprejetega vmesnega poročila na 35 redni seji Državnega zbora 22. novembra 2017 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel splošne ugotovitve, ki so nastale na podlagi do tedaj pregledanega gradiva pričam posameznikov in soočanje prič. Iz splošnih ugotovitev izhaja, da naj bi posamezne odgovorne osebe in zaposlene osebe v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Splošni bolnišnici Celje kršile načela transparentnega javnega naročanja, pri tem pa naj bi prišlo tudi do koruptivnih dejanj prejamanja podkupnine. Obstaja sum, da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva in delovali negospodarno ter nazakonito. V letih 2007 do 2014 pa naj bi pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter so delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju. Iz navedenega je bilo podano sedem kazenskih ovadb za posamezne osebe.

Aktualna ministrica kljub znanim dejstvom na katere je opozorila preiskovalna komisija že tekom samih izvajanj preiskovalnih dejanj, znanim dejstvom v okviru notranjih revizij v bolnišnicah, opozorilom na sejah Odbora za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije in plenarnih sejah Državnega zbora Republike Slovenije iz kroga odločanja v letih 2014 do 2016 in kasneje ni izločila posameznikov, za katere je preiskovalna komisija podala naznanitve sumov kaznivih dejanj iz položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih.

Da naj bi šlo v primeru imenovanj posameznikov, ki so v postopkih pred organi pregona na odločevalska mesta za krnitev integritete institucij ter zaupanje ljudi v te institucije je na pričanje opozoril aktualni minister Klemenčič.

Sklepne ugotovitve so, da naj bi bila odgovornost za posamezne nepravilnosti, ki so opisane že v vmesnem poročilu in kasneje v okviru dodatnih izvajanj preiskovalnih dejanj v času od sprejetja vmesnega poročila naprej, na strani vodstva javnih zdravstvenih zavodov, na članih svetov javnih zdravstvenih zavodov in v okviru svetov javnih zdravstvenih zavodov izvajajo nadzorno funkcijo in ne nazadnje na Ministrstvu za zdravje. V vseh primerih bi lahko pristojni organi in naodvisne inštitucije v Republiki Sloveniji ugotavljale tako objektivno kot subjektivno odgovornost. Če bomo želeli v Sloveniji narediti tudi na tem področju korak naprej je potrebno vsem lumpom, ki so okradli državnim proračun in pobrali denar, namenjenega vsem bolnikom, dati potrebno ime in priimek kdo so, šele takrat se bomo resno spopadali v boju s korupcijo, ko bomo imeli imena in priimke pred seboj, kdo so ti ljudje?

V Novi Sloveniji bomo predlog poročila podprli.