Najlepša hvala.

Jaz mislim, da so se vsi v komisiji potrudili za to in je vredno, da se posluša, predvsem pa najprej lep pozdrav.

Glede na to, da so se člani komisije potrudili pri delu parlamentarne preiskovalne komisije na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic ali, krajše, kot se je prijelo ime, preiskovalna komisije žilne opornice, torej glede na to, da so se člani potrudili in da je bilo opravljenega veliko dela v teh dveh letih, bi pričakovali tudi, vsaj nekateri poslanci oziroma jaz osebno, da bi bili prisotni tudi predstavniki Vlade. Če ne predsednik Vlade, vsaj ministrica za zdravje, pravosodni minister in še kdo. Žal danes tule za mano ni nikogar iz Vlade, ki sicer opravlja tekoče posle, pa vendar verjamem, da to nekje poslušajo tudi že iz tega, kajti preiskovalna komisija Državnega zbora je ugotavljala tudi politično odgovornost v državi za nastalo situacijo na področju prodaje in nakupa žilnih opornic oziroma na področju prodaje in nakupa zdravstvenega materiala, medicinskega materiala in pa seveda zdravstvenega sistema. Ugotavljali smo tudi in ocenili dejansko stanje. Če vas samo spomnim na akt o ustanovitvi, ki je bil sprejet tam v začetku leta 2016, je zajemal štiri točke, in sicer: naj se ugotovi morebitna odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju nabave žilnih opornic zaradi suma prisotnosti korupcije v zdravstvu; potem da se ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in so se s tem tudi ukvarjale; potem naj se ugotovi, ali in kako naj bi preko dobavitelja medicinske opreme davkoplačevalski denar odtekal iz Slovenije v tujino in druga podjetja, med njimi seveda je bil izpostavljen dobavitelj Mark Medical Slovenija oziroma Mark Medical, d. o. o. in pa finančna delniška družba KB 1909 iz Gorice in pa Vega Finanz, ki ima sedež v Luksemburgu. To je bilo napisano v aktu o ustanovitvi. Kot veste, pa 1. člen Zakona o parlamentarnih komisijah oziroma preiskavah določa, da se ugotovi tudi, tako kot sem že na začetku dejala, politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in pa tudi da se ugotovi in oceni dejansko stanje. No, in tako je tudi preiskovalna komisija delovala in danes je pred nami zaključna faza, to je potrditev zaključnega poročila preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju nabave in prodaje žilnih opornic.

Od maja 2016, ko je bila ustanovljena oziroma je komisija začela s svojim delom na osnovi 30 podpisov poslancev in v preiskovalno komisijo so bile vključene vse parlamentarne stranke, je opravila kar nekaj dela, kot sem dejala. Pregledanega je bila veliko gradiva, zaslišano oziroma pred komisijo je pričalo 51 prič, opravljeni sta bili dve soočenji. Vsa pričanja so potekala na podlagi sprejetih sklepov, dokaznih sklepov, in tako naprej, na podlagi pregledanega gradiva, torej na podlagi vse pridobljene dokumentacije s strani javnih zdravstvenih zavodov, kot s strani posameznikov, Nacionalnega preiskovalnega urada, Komisije za preprečevanje korupcije, verjetno še koga, ampak zdaj ne bi naštevala vseh. Moram reči, da so politične stranke oziroma člani v preiskovalni komisiji sodelovali korektno z svojimi predlogi razen izmed strank oziroma članov, to je iz strani Levice, prej Združene Levice, vendar so tudi sami v vmesnem poročilu povedali zakaj niso in zakaj niti ne nameravajo sodelovati, tako, da je tudi to korektno povedano in ne tako kot pri nekaterih, ko je prihajalo torej do različnih zadev, tudi mogoče blokiranja same komisije, kot veste zaključno poročilo je bilo po mesecu dni, treh nesklepčnostih končno sprejeto, potem z 4 glasovi za od 7 prisotnih, je bilo 5 članov. Za končno poročilo so glasovali člani SDS, SD, Desus in Nove Slovenije, medtem, ko članica Stranke modernega centra je že na začetku povedala, da v samem poročilu ne bo glasovala, ker nasprotuje torej zapisom, ki so v zaključnem poročilu, ni pa bilo podanih nobenih predlogov sprememb. Preiskovalna je začela z eno predpostavko, torej, da so bile žilne opornice v Sloveniji preplačane in, da bi naj zaradi tega prihajalo tudi do koruptivnih dejanj, da naj bi denar iz tega preplačila prehajal tudi iz slovenskih bolnišnic do slovenskih dobaviteljev in potem tudi podjetij v tujini, predvsem torej kot sem dejala v Italiji in pa Luksemburgu. Ko smo začeli z samim pregledom, moram reči, da je na koncu izpadlo tako, da res so bile visoke cene žilnih opornic, vendar pa se je pri pregledu gradiv, zaslišanju prič so se odpirala nova in nova področja, prikazovale so se nove in nove nepravilnosti, ki so potem vodile v takšne zaključke kot so bili podani v vmesnem poročilu. Zdaj vmesno poročilo, takrat je bila zadeva kar burna, tudi nekaj naznanitev sumov kaznivih dejanj in pa predlogov preiskovalnim uradom, da raziščejo določene zadeve tako, da bi sedaj tudi ta del povedala, kajti v vmesno poročilo je vključeno tudi zaključno poročilo. Torej podrobni pregled gradiva je torej pričanje prič pred komisijo je pokazalo, da je prihajalo v slovenskih bolnišnicah, predvsem v teh dveh največjih, ki smo jih tudi najbolj podrobno pregledali, to je UKC Ljubljana in UKC Maribor, da naj bi bila javna naročila za žilne opornice od leta oziroma do leta tam nekje, torej od 2007 dalje in pa do leta 2013, konec 2014 naj bi bila javna naročila prirejena v smislu favoriziranja posameznih dobaviteljev, da naj bi pri tem sodelovali tako, bom rekla, tisti najnižji po rangu ali v bistvu kdo gleda, ampak tudi od zdravnikov, ki so pripravljali strokovne kriterije do potem nabavne službe in konec koncev do direktorja, ki je za te zadeve definitivno odgovoren ne glede na to, da so se zagovarjali v smislu, da niso vedeli za vsak javni razpis, vendar direktor oziroma generalni direktor na koncu podpiše tudi pogodbe. Torej, da kako bi se naj to prirejalo smo povedali, gre za to, da se, da so se tehnične specifikacije za javni razpis pripravile točno tako, da se je omejilo na enega dobavitelja in je bil tudi edini prijavljen in potem tudi seveda edini izbran, kajti bil je edina možna opcija, da se izbere. Torej, da so se izvajala ta javna naročila netransparentno, da se je poleg tega, da so se izvajala sicer javna naročila, nabavljalo tudi mimo javnih naročil in to le pri nekaterih dobaviteljih oziroma pretežno pri nekaterih dobaviteljih in tukaj, če kar povem je največ, bom rekla, bilo teh nepravilnosti pri ravno tem podjetju oziroma dobavitelju, ki smo ga tudi v aktu ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije omenjali, to naj bi bilo torej največ pri podjetju Mark Medical, ki naj bi od leta 2007 do 2014 dobavil UKC Ljubljana mimo oziroma zaradi nepravilnosti na javnem naročanju za več kot 6 milijonov vrednosti žilnih opornic. Do čim pri nekaterih podjetjih, ki so bila izbrana, nabava niti ni potekala, torej niso izpolnili niti tistih pogodbenih obveznosti, ki so jih dobili na javnem naročilu in so zato prehajali tudi v negativno stanje in so odstopili od pogodbe, medtem, ko torej še enkrat naj bi Mark Medical bil tisti, ki je prodajal največ in pa tudi največ nepravilnosti je bilo zaznanih to v UKC Ljubljana. V UKC Mariboru pa za več od let 2011 do 2015 recimo samo pri enem podjetju VASC-MED na famoznih oziroma že v javnosti znanih Titan stentih, kjer je bila prekoračitev javnih naročil oziroma pogodbenih vrednosti za več kot milijon osemsto v štirih letih. To so samo eno bom rekla številke, ki kažejo na to, da je res oziroma da naj bi šlo za favoriziranje enih določenih dobaviteljev do čim, še enkrat, tistih, ki mogoče tudi niso pristali na plačevanje različnih izobraževanj, potovanj in drugih ugodnosti za zaposlene v bolnišnicah pa to ni bilo mogoče. Torej več ste si lahko prebrali v umestnem poročilu tako odprtem kot v zaprtih obeh delih torej dodatnem in drugem dodatnem umestnem poročilu, kjer je na tem področju pokazano tudi z dokumenti dokazano, da so nekateri za favoriziranje oziroma za prirejanje javnih razpisov dobili tudi materialna povračila, če želite plačila različnih ugodnosti tako materialno kot drugače in ne le za sebe, ampak tudi za družinske člane.

Preiskovalna komisija je bila enotna v tem torej, da je za nastalo situacijo odgovorno vodstvo bolnišnic. Da pa je potrebno iskati odgovornosti tudi širše tudi odgovornost pri gospodarskih družbah. Torej ugotovilo se je, da so bile v letu 2013, 2014 petkrat višje cene žilnic opornic v Sloveniji kot v tujini. V letih 2014, 2016 trikrat višje. Da recimo bi lahko UKC Ljubljana v letu 2012 privarčeval, če bi nabavljali po evropskih cenah za skoraj milijon evrov, kar pomeni, če si ne veste predstavljati milijon evrov 283 operacij v enem letu, če štejemo torej, da je operacija nekje okoli malo čez 3 tisoč evrov. Če potem gremo naprej leta 2013, ko so se cene sicer malo znižale glede na pritisk, ki se je pojavljal že v medijih za 700 tisoč evrov naj bi se lahko privarčevalo, če bi se nabavilo po evropskih cenah to je 200 operacij. Danes se sprašujemo zakaj te čakalne dobe tudi tukaj lahko iščemo vzroke oziroma bi lahko našli denar za te zadeve in bi mogoče bilo stanje v slovenskem zdravstvu drugačno.

Sedaj vprašanje, ki se je postavljalo je bilo tudi zakaj je prihajalo do vseh teh nepravilnosti? Zakaj bolnišnice, zakaj direktorji, zakaj sveti zavodov, zakaj zdravniki in drugi pa tudi politika ni reagirala na nepravilnosti? Zakaj nenehno izgovor, da gre za bolnike in da je potrebno nabavljati hitro in da včasih prihaja do visokih cen? Moram reči, da v tem primeru, jaz sem se pozanimala tudi strokovno so žilne opornice bile vedno na policah torej ni izgovora češ bilo je potrebno nabaviti hitro, takoj, v roku 24 ur. To je vedno bilo na zalogi, če pa ne je bilo pa to v zelo minimalnih primerih. Javni razpisi bi lahko bili objavljeni normalno, izbrani bi lahko bili normalno vsi dobavitelj, vendar temu očitno ni bilo tako. Postavlja se torej tudi vprašanje ne le torej visokih cen, ampak kam in kako, zakaj je prihajalo do visokih cen in kam je, potem ta denar odtekal. Kot je opisala Komisija za preprečevanje korupcije v svojem zaključnem poročilu na tem primeru namreč KPK je imela ta primer v rokah že od leta 2013 tako kot Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo je jasno tudi iz njihovega zaključnega poročila in iz naših ugotovitev, da naj bi prihajalo do visokih cen, zaradi več faktorjev. Prvi faktor so recimo visoke marže. Nekateri slovenski dobavitelji so imeli maržo tudi 67 % oziroma nižje 35 %. To pomeni, da marže so se nekje do leta 2012 naprej sicer zniževale, vendar če torej veste, da je imel eden dobavitelje samo 67 % maržo, potem veste, da je normalno, da so bile cene petkrat višje. Ta denar je, potem pač ostal ali v Sloveniji, v določenih primerih pa tudi v Avstriji in Italiji.

Naslednje, kar smo se ukvarjali in je bilo tudi v aktu povedano oziroma napisano, da se naj preišče pa so dvojni posredniki, torej od proizvajalca do uporabnika, sta tako imenovana dva posrednika, dva dobavitelja, to pomeni, da proizvajalec proda, torej produkt, žilno opornico podjetju v Italiji ali v Avstriji, ta potem proda žilno opornico dobavitelju v Sloveniji, svojemu hčerinskemu podjetju ponavadi in potem šele ta proda naprej bolnišnici. Torej vmes med proizvajalec in porabnikom imate dva člena, namesto enega ali nobenega. V tujini vemo, da danes obstaja torej brez predsednikov, da bolnišnice kupujejo direktno od proizvajalcev, dočim v Sloveniji tudi pri ministrih, ki smo jih poslušali, nenehno iskanje izgovorov, da se to ne da. Zdaj, dve podjetji sta bili takšni, ki sta imeli, ki naj bi imeli torej dva posrednika oziroma še enega posrednika vmes in sicer Mark Medical, d. o. o., Slovenija, ki ima matično podjetje oziroma je imela matično podjetje oziroma je imela matično podjetje v Mark-Medical Italija in sicer v Gorici oziroma Trstu in pa Emporio Medical, d. o. o., Slovenija, kje nabavlja žilne opornice preko podjetja Newport Medical handels iz Avstrije. To podjetje verjetno poznate iz primer tudi Jurkovič, kjer je gospa torej zaradi tega, ker ni prenesla več pritiska na njo, da naj pač tudi materialno izboljša stanje določenim zdravnikom oziroma so zahtevali podkupnine, tudi odstopila od prodaje oziroma dala naznanitve kaznivih dejanj.

Mi smo poskušali torej ugotoviti tudi, torej pri obeh. Zdaj nekaj je znanega, torej je v zaprtem delu, tudi za Emporio Medical, d. o. o., in pa New…, torej to preprodajo žilnih opornic iz Avstrije v Slovenijo in na tem smo tudi gradili, kajti tukaj se je pokazalo ravno to, da je večino denarja potem ostajalo v Avstriji, naj bi ostajalo torej v Avstriji in smo potem nekako poskušali projecirati tudi na podjetje Mark-Medical, d. o. o., Slovenija, ki je podobno postopalo, torej žilne opornice je kupovalo od svojega matičnega podjetja Mark-Medical v Italiji.

Zakaj projekcija? Pridobili smo določene račune, dokumente, ki so dokazovali, da bi lahko prihajalo torej do netransfernih cen, ampak da bi naj torej matično podjetje slovenskemu podjetju prodajal po višjih cenah kot je nabavljal, torej veliko višjih cenah kot je nabavil od proizvajalca, vendar žal zaradi meje oziroma te, pa tudi ne pričanja določenih prič, ki niso želele pričati o tem, je bilo težko te zadeve v bistvu konkretno z dokumentom dokazati. Lahko samo domnevam in zato smo tudi v mestnem poročilu dali preiskovalnemu organu, da to preiščejo.

Zdaj, seveda tukaj smo nadaljevali potem tudi tako, kot vsi pravijo, da je potrebno pogledati tok denarja, kako denar gre in če vemo, da torej, še enkrat, da gre za dve podjetji med seboj povezani, torej da UKC Ljubljana nabavlja od Mark-Medical Slovenija in ta od Mark-Medicala v Italiji. Potem smo pogledali kakšno je potem tudi poslovno sodelovanje teh podjetij oziroma kje nekako se zadeve končajo oziroma kam naj bi šel tudi ta denar od preplačila žilnih opornic pa ne samo od preplačila, ampak tudi iz tistega dela, ko je šlo za nepravilnosti na javnem naročanju. Še enkrat naj vas spomnim, torej Mark-Medical naj bi v teh letih od 2007 do 2016 dobavil oziroma UKC Ljubljana naj bi od njega dobavil za več kot 6 milijonov žilnih opornic, ki niso imele osnove v javnem naročilu.

Zdaj na hitro bom poskušala orisati še enkrat to povezavo in sicer, Mark-Medical, torej Slovenija, je bil ustanovljen tam v 90. letih in se je najprej imenoval Auremiana in to podjetje je ustanovilo podjetje Proteus s sedežem v Luksemburgu in pa eno italijansko podjetje Agorest. S tem, da je potrebno povedati, Proteus, ki je imel sedež v Luksemburgu, to podjetje naj bi ustanovilo Safti, tudi po pričanju gospoda Perica, ki je bil direktor uprava KB. Potem je prišlo nekje 1997. leta naj bi prišlo do menjave lastništva zaradi prestrukturiranja Nove Ljubljanske banke in finančne skupine KB 1909 in takrat potem to Auremiano kasneje Mark-Medical pristane v lastništvu še vedno Proteusa iz Luksemburga, v 70 procentih in pa Mark Italija in obe podjetji je ustanovil Safti, naj bi ustanovil Safti. Lastnik Marka potem kasneje v Italiji je bila Kb1909. Torej, še enkrat Mark Medical Slovenija, lastniki so bili torej iz Luksemburga in pa iz Italije. Potem je KB, to je finančna skupina kasneje potem z odkupom lastništva od Vega Financ oziroma od Proteusa potem postajala vedno večji lastnik, Mark Medicala Slovenija in na koncu, nekje v letu 2015 odkupila celotni delež. Denar, kje je prihajal denar v Italijo oziroma kako je prihajal in kam je odhajal naprej je mogoče sedaj malo težje. Lahko si ga sami preberete prikazati. Vendar pa je potrebno povedati, da ko je KB odkupovala delež od luksemburškega podjetja je zanimivo, da recimo ga je odkupila najprej 30 % leta 2006, torej KB kupi 30 % deleža od Proteusa za milijon. V letu dni potem ta delež v Mark Medical Slovenija proda Mark Medicalu Italije za 3 milijone 300. To je vrednost slovenskega podjetja Mark Medical se dvigne za 3,3 krat v enem letu. In takrat je zanimivo, da tudi v UKC Ljubljana prihaja do največjih nepravilnosti pri nakupu žilnih opornic ravno pri tem podjetju. Torej, več nabave kot je v samih pogodbah. In to se zgodi potem kasneje tudi leta 2012. Za leto 2015 pa teh podatkov ni. Vse podatke, ki jih navajam, smo pridobili iz poslovnih poročil Kb1909, ki so bila do nedavnega javno objavljeni na njihovi spletni strani. Moram reči pa, da sedaj že pol leta odkar pač mi o teh zadevah govorimo, so ta poročila umaknjena. Tako da smo imeli v bistvu srečo, da smo lahko te zadeve pregledali. Torej, tudi dobiček, ki ga je imel Mark Medical v Sloveniji naj bi prehajal seveda v roke lastnikom. Vsak konec leta se dobiček naj bi se izplačeval, in sicer izplača se je ponovno v Proteus v Luksemburg in pa v Italijo lastniku, to je Mark Italija, ki je imel torej tudi povezan s Kb1909. Zanimivo je tudi to, da je v letih 2007, ko so se ta lastništva menjala, ko je denar prihajal torej v Luksemburg in v Italijo, da se je takrat tudi dokapitaliziralo oziroma kupilo še eno podjetje slovensko s strani Kb1909 in to je Mladina d.d.

Pri samem pričanju je bilo povedano, da je v letu, torej Kb1909 je dobival denar s strani Mark Medicala Slovenija. Torej, tudi iz preplačil žilnih opornic in verjetno drugega medicinskega materiala. Pri pričanju posameznih prič pred preiskovalno komisijo naj bi Kb1909 nakup deleža podjetja Mladina d.d. leta 2007 izvedel s pomočjo gospod Grega Repovža, ki je bil v tistem času glavni urednik časopisa Mladina. Ta in pa gospod Peric(?) sta pred komisijo povedala, da je družba Kb1909 kreditirala gospoda Repovža z 200 tisoč evri, ki je odkupil delež v Mladini d.d. od podjetja tudi iz Luksemburga in ta delež nemudoma predal(?) Kb1909. Postavlja se vprašanje, zakaj Kb1909 ni sama direktno kupila tega deleža, zakaj je potrebovala posrednika, kje so bili davki, ali so bili odvedeni ali ne. Tako da obstaja tudi sum, ki smo ga zapisali v vmesnem poročilu, da naj bi denar, ki je prehajal iz medicinskega materiala, ki se nalagal v Kb1909 lahko uporabil tudi za nakupe in pa dokapitalizacijo Mladine d.d. in drugih podjetij. Namreč, gospod Peric je povedal, da denar, ki ga je prehajal tudi v Proteus … / nerazumljivo/ Vega Financ v Luksemburgu naj bi se porabljal za dokapitalizacijo italijanskih podjetij. Zato obstaja tudi sum iz teh poročil, da bi lahko ta denar nazaj prihajal tudi v Slovenijo za dokapitalizacijo ali za porabo v slovenskih podjetjih.

V nadaljevanju smo ocenjevali dejansko stanje in politično odgovornost nosilcev javnih funkcij oziroma ministrov. Iz pričanj ministrov, bivših in sedanje ministrice, je bilo razbrati nekako nemoč ministrov pri vzpostavitvi normalnega zdravstvenega sistema oziroma zdravstvenega sistema, ki bi imel red, ki ne bi dovoljeval takšnih nepravilnosti, ki jih je ugotovilo tudi Računsko sodišče, ki je, recimo, ugotovilo, da je bilo v UKC Ljubljana v letu 2014 in 2015 za 70 milijonov nepravilnosti pri javnih naročilih. In so torej vsi ministri povedali, da se niso čutili niti odgovorne za to, kar se dogaja v javnih bolnišnicah. Lahko rečem le to, da je komisija ugotovila, da minister ne more vedeti za vsak račun, ki ga izstavi bolnišnica oziroma ga podpiše direktor, ali pa pogodbo. Vendar po vseh teh navedbah, ki so se pojavile v javnosti, se zdi, da ministri niso reagirali niti na to, da bi morda tudi s pritiskom na Vlado, s sistemskimi zakoni ali kakorkoli drugače to preprečili. Zato je komisija v zaključnem poročilu ugotovila, da so vsi dosedanji ministri objektivno politično odgovorni za nesprejetje zdravstvene zakonodaje, ki naj bi prispevala k transparentnejšemu, kakovostnejšemu in učinkovitejšemu zdravstvenemu sistemu. Da pa je aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, kajti v zadnjem času, od leta 2014 pa do dela naše preiskovalne komisije, je bilo s strani ministrice nenehno poudarjeno, da ni odgovorna, da so javni zdravstveni zavodi samostojni. Vendar je treba še enkrat povedati, članov Sveta zavoda UKC Ljubljana, recimo, je enajst, od tega je šest imenovanih s strani Vlade in aktualna ministrica je vse te člane zamenjala s svojimi predlogi, tudi v zadnjem času, ki pa niso zahtevali niti ostrejše, recimo, zunanje revizije niti kakršnegakoli drugega pregleda poslovanja UKC Ljubljana. In to, kar ugotavlja Računsko sodišče, še bolj potrjuje to, kar je ugotovila tudi preiskovalna komisija. Naslednja zadeva pa je, da naše pristojne institucije za pregled teh nepravilnosti - torej, še enkrat naj povem, Računsko sodišče je začelo preiskavo oziroma se je odločilo za to revizijsko poročilo, ki je bilo podano tudi na podlagi ustanovitve preiskovalne komisije. Pregledovali so splošno, ker so vedeli oziroma je bil dogovor, da mi preiščemo žilne opornice, da se potem to nekako sestavi, kar se tudi je, in je revizijsko poročilo Računskega sodišča tudi nekako potrditev našega dela, saj so bile tudi tam ugotovljene podobne nepravilnosti.

Naslednja zadeva je Specializirano državno tožilstvo. Vodja Specializiranega državnega tožilstva, ki mu je bil nedavno ponovno potrjen šestletni mandat, moram reči, ima za sabo oziroma nosi kar težak nahrbtnik. Kot veste, je bilo o tem kar nekaj besed že izrečenih. Gospod Harij Furlan je družinsko povezan s podjetjem oziroma z direktorjem podjetja Primsell, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti na področju prodaje kolčnih protez v Novi Gorici, zato je tam reagiral NPU; sicer je bila potem kaznovana uslužbenka in ne gospodarska družba. Gospod Harij Furlan je omenjen tudi v anonimki, ki jo je imela preiskovalna komisija v rokah, v kateri piše, da naj bi za nepreiskavo tega področja dobil 200 tisoč evrov od gospoda Boruta Miklavčiča. Mi smo oba imenovana tudi pred preiskovalno komisijo vprašali te zadeve, kjer sta oba to ostro zanikala. Glede na pričanje enega in drugega pa obstaja sum, kljub temu, da gre za anonimno prijavo ali zapis, da je do tega dejanja tudi prišlo. Po pogovoru s predstavniki Nacionalnega preiskovalnega urada, ki so me podučili, da je vsako takšno zadevo treba povedati in ne molčati, ker, konec koncev, če nekaj veš in ne poveš, si kriv, smo v zaključnem poročilu podali predlog preiskovalnemu uradu oziroma pristojnim institucijam, da preiščejo to navedbo, torej, ali je res prišlo do podkupnine s strani gospoda Boruta Miklavčiča gospodu Hariju Furlanu 200 tisoč evrov, da se ta zadeva ne preiskuje.

Naslednja zadeva, ki je, je pričanje gospoda Zemljariča, o katerem sem tudi sama podala ločeno mnenje. Žal smo že ob zaključku oziroma ko je bilo zaključno poročilo že podano, prejeli gradivo s strani gospoda Pezdirja, ki naj bi dokazovalo… / znak za konec razprave/, da je gospod Zemljarič krivo pričal, zato sem tudi dala ločeno mnenje. Mislim, da bi morali to tudi glede na to, da gradivo obstaja, da obstaja nek sum, ki ga žal na preiskovalni komisiji nismo uspeli preiskati in težko bi v tem zaključnem delu prišli do teh resursov, no, da preiskovalni organi to tudi preiščejo. Žal na preiskovalni komisiji to ni bilo sprejeto.

Še ena zadeva je, direktor Agencije za varstvo konkurence, za katerega moram reči, da je bil… / znak za konec razprave/ tudi eno izmed, poleg Harija Furlana, razočaranj. Namreč, gospod Matvoz je vedel za monopolni položaj Mark Medical. Rekel je, da naj bi izvedel iz medijev in pa naše preiskovalne komisije, pa ni reagiral.

Tako da, vse te zaključke smo podali v skupnih zaključnih ugotovitvah tega zaključnega poročila. Jaz verjamem, da vsi tisti, ki ste za pregon oziroma za ničelno toleranco do korupcije, vsi ti poslanci boste glasovali za to poročilo in tudi sklep, da se celotna dokumentacija preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, kajti sedaj je na njih, da zadeve preiščejo, dokažejo, ovržejo, kakorkoli. Mislim, da je preiskovalna komisija naredila dobro delo in da je takšno poročilo tudi za sprejeti.

Hvala.