Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovani državni sekretar z ekipo, spoštovane kolegice in kolegi.

Poglavitni cilj predloga zakona o varnosti v železniškem prometu je prenos treh direktiv v slovenski pravni red: Direktive o varnosti na železnici, Direktive o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji in Direktive o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju skupnosti.

Prvi dve direktivi sta del t.i. tehničnega stebra četrtega železniškega svežnja, katerega glavni cilj je s tehnično reformo zmanjšati stroške železniških prevoznikov in novim prevoznikom omogočiti lažji vstop na železniški trg ter tako odpraviti preostale ovire za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja s spodbuditvijo konkurenčnosti železniškega prometa, ki je pogoj za večjo učinkovitost in kakovost železniških storitev. Najpomembnejše rešitve predloga zakona se nanašajo na razvoj in opravljanje varnosti v železniškem prometu, pri čemer predlog zakona določa varnostne zahteve za železniški sistem, vključno z varnim opravljanjem in vodenjem železniškega prometa ter z medsebojnim delovanjem in vplivanjem med prevozniki, upravljavcem in drugimi aktivnimi udeleženci v železniškem prometu, določa naloge aktivnih udeležencev v železniškem prometu, zlasti upravljavcev in prevoznikov, ki so odgovorni za varno delovanje svojega dela železniškega sistema in nadzorovanje tveganj. Ureja pogoje in postopek za pridobitev varnostnega spričevala za prevoznike ter varnostnega pooblastila za upravljavcev. Določa naloge varnostnega organa Javne Agencije Republike Slovenije za železniški promet, ki skupaj z inšpektoratom Republike Slovenije za infrastrukturo nadzoruje prevoznike in upravljavce. Določa naloge in pristojnosti preiskovalnega organa, službe za preiskovanje železniških nesreč in incidentov na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ima osrednjo vlogo v preiskovalnem postopku v primeru nesreč in incidentov ter mora obvezno in neodvisno preiskati vsako resno nesrečo, lahko pa preiskuje tudi incidente, ki bi v določenih okoliščinah lahko bili resne nesreče, s ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu in preprečevanja nesreč.

Predlog zakona uvaja tudi pomembnejše rešitve glede interoperabilnosti železniškega sistema, ki pomeni sposobnost železniškega sistema za zagotavljanje varnega in neprekinjenega prometa vlakov, ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam.

Predlog zakona v ta namen ureja tehnične specifikacije za interoperabilnost, ki jih sprejema Evropska unija in pomenijo enotne tehnične predpise na ravni EU. Obveznost njihove uporabe in dopustnost odstopanja od njihove uporabe v taksativno določenih primerih, ko se lahko namesto njih uporabijo tudi druge ustrezne specifikacije.

Med pomembnejše spadajo tudi rešitve glede oseb, ki opravljajo varnostno kritične naloge. Predlog zakona tako olajšuje mobilnost strojevodij med državami članicami Evropske unije in med različnimi prevozniki ter poenostavlja priznavanje dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval s strani vseh udeležencev v železniškem sektorju. Osnovna skrb za zagotavljanje usposobljenosti je na delodajalcu, ki mora v svojem sistemu varnega opravljanja uvesti postopke stalnega ohranjanja usposobljenosti strojevodij. Strojevodja mora biti strokovno usposobljen, imeti veljavno dovoljenje za strojevodjo in veljavno spričevalo.

Rešitve predlagane v zakonu podpirajo Javna agencija za železniški promet, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, Inšpektorat za infrastrukturo in komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v Državnem svetu.

Tudi v Poslanski skupin Stranke modernega centra bomo predlog zakona o varnosti v železniškem prometu podprli.