Spoštovani vsi, ki spremljate to sejo!

Dogajanje v bančnem sektorju je tipičen prikaz sistemske korupcije, za katero je značilno dajanje kreditov brez zavarovanj po zvezah in poznanstvih in rotiranje določenih ljudi po položajih, da so tisti, ki so bančno luknjo ustvarili, tudi reševali in prikrivali dejanja, ter tako imenovano zlato padalo ali dobra služba za vse, ki so tiho o deviantnih ravnanjih in celo onemogočajo preiskovanje. Problemi se kažejo v delovanju neformalnih mrež od preiskovalnih institucij, sodstva, bančništva in drugih nadzornih institucij, v slabem vodenju bank in pa pomanjkljivem nadzoru, tako notranjem kot zunanjem. Pri tistih, ki so bili imenovani na ključne položaje, opažamo, da niso skrbeli za konflikte interesov, da jih niso odpravljali, da niso skrbeli za konkurenčno tajnost, da niso skrbeli za vodenje institucije, kjer bi bili nadzorni mehanizmi ustrezni, da niso preprečevali tega, da so se krediti dajali po drugačnih merilih za ljudi in po drugačnih za svoje prijatelje, kajti videli smo, da banke znajo delovati, če smo sami udeleženi kot komitent. Kakor hitro pa gre za prijatelje, ti nadzorni mehanizmi izginejo. In seveda ugled se je zelo zmanjšal. Pri tem nas je zanimalo, kaj je pa delala politika, kako je ona vplivala na tovrstno dogajanje in pa kaj je vloga medijev. 4. veja oblasti tukaj ni odigrala svoje funkcije nadzora nad politiko in vsemi drugimi institucijami in tudi oni morajo najprej razčistiti znotraj sebe, kakšen vpliv so imeli na dogajanje v bančnem sektorju. Zdaj, če pogledamo analizo, vidimo, da nihče ni izjavil, da je prišlo do pritiska s strani politike. Se pravi, če tega pritiska ni bilo, so odgovorni tisti, ki so banke vodili in nadzorovali. Kako se je to dogajalo? S tem, da so se izogibali zakonskim določbam, pa naj gre to za kreativno razlago teh določb, naj gre to za svojstvene razlage na podlagi drago plačanih mnenj ali pa direktno izogibanje. Zastal je nadzor, imeli so cel kup svetovalnih pogodb, tako se vprašamo, tisti, ki so zasedali najvišje funkcije, zakaj potrebujejo svetovalce, kako so sploh prišli do te funkcije, če pa za vsako odločitev potrebujejo svetovalce? Zagovori, v zagovorih so navajali, da o tem ne vejo nič, da se ne spomnijo, da ni z njihovim delovanjem nič narobe in pa, da zadev ne poznajo. Se pravi, ali so ne sposobni ali pa so to naredili namerno, oboje pa je katastrofalno narobe. Če pogledamo kakšna odgovornost sledi, seveda kazenska, zato vso dokumentacijo predajamo organom pregona, da ugotovijo kaj je bilo z kazensko odgovornostjo, vendar to ni dovolj, potrebno je pritisniti tudi na odškodninsko odgovornost in finančne institucije, tukaj je velika vloga tudi Ministrstva za finance, agencij in uradov, cilj je ne, da te ljudi samo spravimo v zapor, ampak, da ugotovimo kakšno je njihovo premoženjsko stanje, dobimo kaj denarja nazaj, kajti denar nekje je in zapolnimo proračun. In pa potem še na tretjem nivoju, položajska odgovornost, s to se v dobri državi zavzemamo, da pride do prepovedi opravljanja javne funkcije za vse tiste, ki so oškodovali državno premoženje, bančna luknja vsekakor je nastala in vidimo vzorec obnašanja, da eni in isti ljudje so še vedno na najvišjih položajih. Pri tem bi opozoril tudi na ljudi, ki so bili pa pripravljeni kaj povedati, tako imenovane žvižgače in te je potrebno zaščiti, teh bi bilo lahko še več. Če sumiram, politična odgovornost vsekakor, za kadrovanje na najvišje funkcije tako v bankah kot nadzornih mehanizmih in zato so odgovorne Vlade, še posebej ta zadnja, opozarjali smo SDH, kadrovanje, nadzorniki v bankah, uprave v bankah, to so tisti, ki so bančno luknjo povzročili. In pa seveda ne ukrepanje, tako na zakonodajnem kot na drugem področju, dovolj je teh koruptivnih ravnanj. Kako to doseči? Dosežemo lahko z ustreznim kadrovanjem, ki bo na podlagi referenc in pa kariere, ne pa po zvezah in poznanstvih, tako, da začnejo finančne instituticje delovati, da ne bo zopet prišlo do domnevnega pranja denarja iz Irana preko Slovenije v druge evropske in svetovne države, se pravi te finančne institucije morajo prevzeti odgovornosti, postaviti moramo prave ljudi, ne pa, da v nekaterih agencijah to opravljajo vršilci dolžnosti. In pa seveda profesionalno delovanje četrte veje oblasti, mediji ravno v zadnjih raziskavah so izpostavljeni kot tisti, ki so glavni pri odpravljanju finančne kriminalitete poleg policije in tožilstva, žal mediji z tovrstnim poročanjem kot je sedaj, resničnega dela ne opravijo. Iskanje resnice, poročanje o dogodkih, videli bomo kako bodo mediji odigrali svojo vlogo pri finančni kriminaliteti. Zaradi vsega navedenega v poslanski skupini, tako poročilo kot predloge podpiramo.