Hvala predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, ministrice in ministri, državni sekretarji!

Slovenija se prav tako kot tudi vse druge države, stalno sooča s pomembnimi izzivi, ki potrebujejo odgovore in rešitve vsakokratne oblasti, tako izvršne kot tudi zakonodajne. Meni je tudi zelo blizu stališče, da se politika ukvarja s politiko, kot jo sam razumem, z dolgoročnim načrtovanjem in ne zgolj s politiko v smislu boja za oblast. Vlada se teh in številnih drugih izzivov seveda zaveda in ne nazadnje jih tudi ves čas svojega delovanja naslavlja. Do zdaj je oblikovala že mnoge rešitve, številne pa ste v zakonodajnem postopku podprli tudi poslanci. Nekatere izzive v svojem gradivu navaja tudi predlagatelj, zato se zelo na kratko lahko odzovem nanje tudi malo bolj konkretno. Visok javni dolg, ki je bil omenjen, ki ga je ta Vlada podedovala, se občutno zmanjšuje, seveda glede na rast bruto domačega proizvoda, predvsem pa je pomembno, da so naša podjetja v bistveno boljši kondiciji, da se sredstva namenjajo za razvoj in ne zgolj za lastninjenje, tako kot je bila to tudi praksa v preteklosti. S poslovnim okoljem seveda ne bomo nikdar zadovoljni, pa vendar ga s sistematičnimi ukrepi postopno izboljšujemo, kar kaže tudi izboljšanje uvrstitve na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti. Sistematično zbiramo, izvajamo in tudi spremljamo številne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, ki so bili tudi javnosti predstavljeni s konkretnimi ocenami in konkretnimi izračuni. Naše zdravstvene storitve so med najbolj dostopnimi med državami OECD, vsem pa so dobro znani tudi napori te Vlade za izboljšanje delovanja in racionalno zdravstvenega sistema, ki se ne bodo končali in je prav, da se ne končajo. Povečala so se vlaganja v infrastrukturo, znanost, višajo se prihodki občin, zdravstva, številnih drugih področij, ki so ključna za dobrobit državljanov in ne nazadnje postopno naraščajo tudi plače tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Tudi pokojnine postopno naraščajo, že sprejeta pokojninska reforma pa daje rezultate, vsekakor pa bo nujno v prihodnje še bolj intenziven odziv na zaskrbljujoče demografske trende. Na področju davčnih obremenitev so bili izvedeni prvi koraki v smeri prestrukturiranja davčne obremenitve in te bo tudi nujno nadaljevati. Tuji investitorji z zelo pomembnimi naložbami izkazujejo, da naše poslovno okolje lahko ponudi vse pogoje za uspešno delovanje, celo tehnološko najbolj zahtevnih podjetij. Storitve širšega javnega sektorja sledijo povečanemu povpraševanju, ožja državna uprava pa ohranja vzdržen in primerljiv obseg tudi z drugimi državami. Sprejeta je strategija razvoja javne uprave in pripravljeni zakoni na področju plač in uslužbenskega sistema za katere žal nismo uspeli pridobiti soglasja s sindikalne strani, da bi tako izboljšali učinkovitost javnega sektorja. Pa vendar smo z izjemno zahtevnimi projekti na področju informatike, upravljanja s stvarnim premoženjem, javnih naročil in številnih drugih področij ustvarili več 10 milijonske prihranke in dolgoročno izboljšali delovanje nekaterih ključnih državnih podpornih sistemov. Pri sami transparentnosti delovanja pa smo se po mednarodnih meritvah iz čistega repa lestvice prebili med t.i. »trend seterje«.

Tudi na trgu dela so vsekakor potrebne izboljšave, za katere pa bo treba doseči konsenz med vsemi družbenimi skupinami, pa vendar je bistvena sprememba ta, da se je radikalno izboljšala zaposlenost. Družinski prejemki in socialni transferji, kljub ugodnim gospodarskim razmeram naraščajo, kar blaži stiske najbolj ogroženih.

Nova prostorska zakonodaja je pred vami.

Sodni zaostanki so se prepolovili in v celoten pravosodni sistem so bile vnesene številne izboljšave, ki bodo tudi dolgoročno povečale zaupanje v pravosodni sistem.

Še in še bi lahko našteval številne aktivnosti te vlade in Državnega zbora, v smeri izboljšanja javnega sistema. Tudi izvzetje Slovenije iz nadzora Evropske komisije na področju makroekonomskih neravnovesij kaže, da smo si pridobili zaupanje mednarodne skupnosti, da znamo s skrbnostjo dobrega gospodarja upravljati z državo kot celo. Končno smo dosegli stanje, ko porabimo toliko, kot dejansko ustvarimo. Temu pritrjujejo tudi bistveno izboljšane uvrstitve na številnih lestvicah, mednarodnih primerjav, tako z vidika poslovnega okolja, investicijske privlačnosti, transparentnosti in kar je bilo večkrat omenjeno, tudi primerjave s področja kakovosti življenja v naši državi.

V sklicu te seje je predlagatelj predvsem želel opozoriti na probleme, s katerimi se soočamo, in kot je bilo že rečeno, iz odgovora te vlade je več kot jasno razvidno, da se ne samo zavedamo, ampak tudi konkretno naslavljamo vse izpostavljene probleme, vsekakor pa ne moremo trditi, da smo vse probleme tudi čudežno rešili v mandatu te vlade.

Sled vsega navedenega pa se nekako ne morem znebiti občutka, da na našo državo in delo te vlade gledamo iz dveh popolnoma različnih zornih kotov. V mednarodnem prostoru smo prepoznani, kot zgodba o uspehu. Država, ki se hitro razvija i hitro modernizira, država, s stabilno in zdravo gospodarsko rastjo. V domačem okolju pa kot država, v kateri je vse narobe in ima težav vedno več. sam sem bil vedno zagovornik dejstev in argumentov, zato bolj zaupam tem objektivnim kazalnikom, ki praviloma potrjujejo, da delamo v dobro, v okviru možnosti in pripravljenosti za sodelovanje za ključne sistemske spremembe.

Zato je ta seja dobrodošla osnova za diskusijo o prizadevanjih te vlade in osnova za prizadevanje prihodnjih vlad, seveda pa ne more čez noč rešiti vseh problemov, zato se bomo z njimi soočali tudi v prihodnje. Po drugi strani pa menimo, da predlagana priporočila, kot je bilo že ugotovljeno, niso potrebna, saj prav vse izzive že danes tudi aktivno naslavljamo.

Hvala lepa.