Tisti, ki pa si tega želijo pa je potrebno odpravljati vse potencialne ovire, ki obstajajo in mladi največkrat izpostavljajo predvsem službe, stanovanja in pa odnos okolja. To so tri stvari, ki mladim na nek način preprečujejo da bi se bolj pogumno odločali za te stvari.

Naslednji pomemben izziv, poleg staranja prebivalstva, zaradi katerega bo potrebno bistveno prilagoditi naš zdravstveni sistem, ki v zadnjem času kolapsira, tudi naš pokojninski sistem, tudi trg dela je potrebno bistveno modernizirati, če želimo da bomo lahko tem negativnim trendom odgovarjali.

Naslednji pomembni izziv, ki ga izpostavljajo te organizacije je naš dolg države in bi prosil za naslednji graf. Tukaj je zdaj vsa resnica v nominalnem znesku. Lahko boste opazili, da zlasti zdaj predsednik Vlade v odstopu uporablja stavek, da je ta vladna koalicija prispevala k temu, da se je dolg države zniževal. Ampak to so nominalni zneski kjer jasno kaže, da v denarju, da v nominalnem znesku se dolg države praktično ni znižal. Znižal pa se je v odstotku in to zato, ker se je bruto družbeni proizvod države povečal in zaradi tega dolg predstavlja manjši odstotek. Navidezno se je dolg zmanjšal zato, ker so bili naši ljudje bolj pridni, bolj delavni in so več ustvarili ampak žal pa realna slika, ko govorimo o nominalnih zneskih ne kaže kakšnega bistvenega zmanjšanja našega javnega dolga. Zakaj je to pomembno? Zato, ker z javnim dolgom prenašamo naša bremena na prihodnje generacije. Prihodnje generacije bodo morale plačevati vse dolgove, ki jih ustvarjamo danes. In, če pogledate konkretne podatke in se vprašate koliko pri vseh teh dolgovih država plačuje zgolj za obresti, pridete do šokantnih informacij. Praktično vsako leto plačamo zgolj za obresti toliko kot nas stane 2. tir. Predstavljamo si, kaj vse bi lahko s tem denarjem postorili, koliko šol, mostov, cest in drugih stvari bi lahko zgradili, če bi bil naš javni dolg manjši in če bi bilo potrebno plačevati manj za obresti. In čas gospodarske krize, čas gospodarske rasti, kateremu smo bili priča v zadnjih letih je zagotovo najbolj primeren čas, da se javni dolg znižuje. V času krize je to izjemno težko početi, ko je čas debelih krav je mnogo več manevrskega prostora, da to storimo.

In, če slučajno, bog ne daj, pride naslednja kriza, je problem, ki ga Slovenija ima, da nima več manevrskega prostora. Ko je po letu 2008 v Slovenijo treščila gospodarska in ekonomska kriza je v tistem času imela Slovenija javni dolg v višini nekaj več kot 22 % BDP. In vlade, ki so prišle po letu 2008 so lahko te stvari na nek način balansirale, mehčale, s povečanim zadolževanjem. Zato smo v času krize iz 22 % BDP javnega dolga prešli na preko 80 %. Problem, ki ga pa imamo v prihodnosti je pa ta, da če se nam zgodi nova kriza, mi tega manevrskega prostora nimamo več.

Naslednji izziv, ki nas čaka, je okorno poslovno okolje. Pa da ne boste dejali, da opozicija govori nekaj po svoje in da namenoma slikamo črne stvari, poglejte si ta graf. Slovenija je znotraj Evropske unije na 20. mestu po konkurenčnosti, na svetovni ravni pa na 48. mestu. In če želimo v Sloveniji zadržati tistih 8 tisoč mladih, ki nam vsako leto odide preko naših meja, potem enostavno je potrebno izboljšati naše poslovno okolje na način, da bodo lahko v tej državi tudi službe, ki bodo dobro plačane, od katerih bodo ljudje dobro živeli. To je osnovna poanta. Kakšno je naše poslovno okolje vam, mislim da, govori poseben zakon, poseben zakon o Magni, v neki normalni državi posebnega zakona za investicijo ne bi potrebovali, da pa je zadeva še nekoliko bolj tragična, si pa poglejte različno obravnavo domačih in tujih podjetnikov. Medtem, ko smo za Magno sprejemali posebni zakon, za Joca Pečečnika, ki bi prav tako želel milijonsko investirati v Slovenijo, takšnega posebnega tretmaja Vlada ni pripravila in to so razlike, ki težijo, ki bremenijo slovenske podjetnike in to je ena izmed stvari, ki jo je potrebno odpraviti.

Zagotovo pa takoj naslednjo Vlado po vladi Mira Cerarja čakajo trije ključni izzivi. Če gremo naprej, zagotovo je pr… Torej, tri ključne naloge, če gremo zdaj od izzivov k nalogam. Prva naloga je zagotovo znižati davčno obremenitev dela. Primerjalno z drugimi državami, zlasti s tistimi, ponovno ta graf prikazuje, s tistimi, s katerimi Slovenija tekmuje je ta davčna obremenitev visoka in jo je potrebno znižati. Naslednja stvar je, modernizirati moramo zdravstveni sistem, poglejte kako intenzivno so zrastle čakalne dobe, kako se je povečalo število ljudi, ki preko dopustnih mej čakajo na zdravljenje in to v času te Vlade. In še zadnja stvar, če želimo zagotoviti pravičnost v tej državi, potem se je treba resno lotiti tudi sodstva, vidite, da praktično slovenskemu sodstvu ljudje izjemno slabo zaupajo. In to so tri ključne naloge, ki čakajo vlado v prihodnosti in vesel bom, če se bomo končno danes o teh stvareh tudi v tej hiši začeli izdatno pogovarjati.

Srečno!