Lep pozdrav, spoštovane gospe in gospodje!
Je gospod Miro Cerar res kršil Ustavo? Vprašanje za ustavne pravnike. Naša ustava pa v 119. členu določa: »če predsednik Vlade ali minister pri opravljanju funkcije krši Ustavo ali zakon, ga Državni zbor lahko obtoži pred Ustavnim sodiščem.« V naši stranki verjamemo, da se gospod Cerar, ki je ustavni pravnik, ni zmotil pri oceni kaj kot predsednik Vlade še lahko naredi in kaj bi se že štelo za prekoračitev njegovih pooblastil. Ga pa to, da je v tem primeru ravnal po vesti ali pač poskušal biti všečen določenemu delu volivcev ne odrešuje odgovornosti, če je res zlorabil položaj.
Prebujenje Cerarjeve humane duše v primeru sirskega begunca pozdravljam, a ne pozabimo – Cerarjeva vlada je okrog Slovenije postavila žico in kljub opozorilom nevladnih organizacij in strokovnjakov s področja človekovih pravic sprejela tudi, po mojem mnenju, protiustaven Zakon o tujcih. Ta neustaven zakon je SMC sprejela v koaliciji iz SDS, ki je predlagateljica današnje obravnave domnevno neustavnega ravnanja predsednika Vlade.
Žalostno je, da je reakcija gospoda Cerarja v primeru begunca Ahmada predvsem posledica javnega mnenja, ne pa njegove politične drže, da je ljudem v stiski pač treba pomagati. Še bolj žalostno pa je to, da predsednik Vlade nekaj obljubi in potem Vlada tega ne naredi, ampak 6 ur razpravlja v zadevi, konča pa jo brez rešitve. To je najbolj zaskrbljujoče od vsega. Da je vpliv predsednika Vlade na vodenje in odločitve Vlade minoren oziroma ga ni. Kakorkoli, pred nami je ustavna obtožba, ki je v naši poslanski skupini ne bomo podprli. Pa ne zato, ker bi bili z delom predsednika Vlade zadovoljni. Večino tistega kar je premier Cerar govoril in obljubljal, je izpuhtelo. Primer sirskega begunca je žal le eden v vrsti tistih, ki kažejo, da gospod Cerar že vse od začetka eno govori, drugo pa dela oziroma nekaj govori, pa tega potem ne naredi. V Vladi ima tako ministre, ki so nezakonito prejemali del svoje plače. Del njegove ekipe je bil minister, ki je kazensko ovaden, prav tako zaradi nezakonitega izplačevanja plač. Del njegove ekipe je bila ministrica, ki je prepisala svoj magisterij in zato ostala brez znanstvenega naziva in verjeli ali ne, to je bila ministrica za šolstvo in znanost. Del njegove ekipe je državni sekretar, ki je lagal o svoji izobrazbi, in še bi lahko naštevala. Vse to samo za ponazoritev, da od njegove etike in morale že zdavnaj ni ostalo nič.
Očitno je problem že spoštovanje zakonov, kaj šele spoštovanje nenapisanih etičnih pravil. Pri slednjem je Vlada Mira Cerarja na žalost pogrnila na celi črti. Lahko pa rečem, da si sicer Vlada gospoda Cerarja zasluži pohvalo za svoje ravnanje in ukrepanje, ko je bil begunski val v naši državi največji. Ko se je ta množičen prihod beguncev končal, pa se je začelo. Najprej sprejem Zakona o tujcih, ki se ga nebi sramovala niti najbolj desničarska Vlada. Sprejeli ste ga kljub opozorilom večine pravnih strokovnjakov, nevladnega sektorja in celo Sveta Evrope. Sprejeli ste ga skupaj SMC in SDS, koalicija za katero sicer gospod Cerar pravi, da ni mogoča, čeprav očitno že obstaja in tudi deluje. Potem, ko begunci sploh niso več tako množično prihajali v našo državo, je sledila postavitev bodeče žice okoli naše države. Ta nehumana rezilna žica je še en dokaz, kako zelo podobni sta si SMC in SDS. Glede na njihovo hujskanje proti beguncem, bi postavitev žice okrog Slovenije pripisala samo eni stranki, to je SDS, a žico nato postavi Cerar. Očitno gre za isto politiko, gre za širjenje strahu pred nekom, ki beži pred vojno. Za širjenje strahu pred tistimi, ki so sami ušli strahu, pred tistimi, ki so bili pripravljeni umreti, da bi le ušli grozotam v svoji domovini in Cerar postavi rezilno žico. V času vojne v Bosni in Hercegovini, smo brez težav k nam sprejeli 70 tisoč beguncev. To je naša solidarnost, ne pa postavljanje ovir tistim, ki so v stiski.
Pojasnilo Vlade gospoda Cerarja, da je žico postavila zato, da bi usmerili begunce na njihovi poti, je seveda jalovo. Beguncev takrat pravzaprav sploh ni bilo več. Ne ukvarja se s stisko ljudi, ukvarja se samo s tem, kako te ljudi čim prej in čim bolj po tiho spraviti naprej. Primer begunca Ahmada, sprejetje Zakona o tujcih in postavitev žice, so sicer vsa dajanja, ko je premier Cerar jadral na valu najbolj slišanega oziroma najbolj razširjenega mnenja javnosti. Ko je mislil, da bi lahko nekaj političnih točk nabral z igranjem sočutja do enega od beguncev, je bil, tako pravijo nekateri, pripravljen celo kršiti Ustavo. Kot sem že rekla, ali jo je ali je ni, o tem jaz ne morem in tudi ne bom sodila. Za to so poklicani drugi. Je pa gospod Cera v vseh teh primerih požrl predvolilno obljubo. Namesto odgovorne politike je za to, da bi mu ljudje dali mir in ga imeli radi, raje izbral tisto, kar je bilo v javnosti menda priljubljeno, namesto tistega kar bi bilo prav.
Ustavno sodišče verjetno o tem kar imamo danes na mizi, ne bo nikoli odločalo in razsojalo, verjamem pa, da bodo to in takšna dejanja obsodili volivci. Pri vašem delu, gospod Cerar, ne gre samo za to, da stalno prilagajate mejo kaj je še etično in moralo. Žal je postavitev žice okrog Slovenije dejansko tudi edini ukrep, ki ste ga sprejeli in uresničili. Preden sem sama prevzela Vlado v letu 2013, v času največje krize, smo vam, gospod Cerar, ponujali prevzem Vlade, pa niste hoteli. Verjetno ste ocenili, da je bilo takrat pretežko. Danes po vsem tem kar sem videla v teh skoraj štirih letih vašega vladanja, se z vašo odločitvijo strinjam in menim, da je bolje, da takrat ponudbe niste sprejeli. Šele po krizi, ko se je gospodarska rast obrnila z minus štiri na plus tri odstotno, ste postali premier. Najhujši problemi, veliki problemi so bili že za nami. Nova Vlada bi lahko začela urejati stvari na področju zdravstva, pokojnin, plač v javnem sektorju, sociale, javnih financ in tudi gospodarstva, za vas pa je bila pomembna postavitev rezilne žice. Večmilijonski posel ste podarili podjetju, ki je imelo do takrat blokiran račun in nobenih referenc za ta posel, ki je bil menda, tako vsaj pravite, varnostno najpomembnejši projekt vaše Vlade. Kdo je našel to podjetje, v čigavem interesu je bilo, da je 10 milijonski posel dobilo podjetje z blokiranim računom. Podjetje, ki je delovalo na istem naslovu kot ima sedež Lokalni odbor SMC. A pustimo to kriminalistom in raje poglejmo druge primere, ki verjetno ne morejo biti predmet ustavne obtožbe, bi pa zaradi njih lahko prevzeli odgovornost in vodenje Vlade prepustili komu drugemu. Poglejmo kaj ste poleg nakupa stotine kilometrov žice in ograje še uspeli narediti v času ene večjih gospodarskih rasti v obdobju samostojne Slovenije.
Zdravstvo, ne samo, da vse več ljudi čaka na specialistični pregled ali poseg, skoraj 50 tisoč ljudi na to čaka že nedopustno dolgo. V letu 2013, ko sem Vlado vodila sama smo imeli za zdravstvo na voljo 2,3 milijarde evrov, vi jih imate samo v letošnjem letu, pozor samo v letošnjem letu, 400 milijonov evrov več, a čakajočih je kljub temu več. Kot sem že rekla, skoraj 50 tisoč ljudi že čaka nedopustno dolgo. Veste kako dolga bi bila vrsta, če se ti čakajoči postavijo eden ob drugega, 40 kilometrov, od Ljubljane do Trojan je dolga kolona tistih, ki čakajo nedopustno dolgo. To je žalostna slika našega zdravstvenega sistema po mandatu Vlade Mira Cerarja. In tej sliki lahko dodamo še dejansko katastrofalno kadrovanje v največjih zdravstvenih zavodih in izgube bolnišnic, ki so več ali manj posledica povišanja plač zdravnikom. To je pravi primer za padec te Vlade, ne pa zavzemanje za sirijskega begunca. Glede na to kako se vedno branite vseh utemeljenih očitkov, mi boste verjetno odgovorili, saj ste bili tudi vi zdravstvena ministrica, zakaj vi niste poskrbeli zato. A to bi bilo pač še eno v vrsti vaših sprenevedanj. Ko sem jaz vodila Vlado, ja, je državi grozil bankrot, imeli smo torej druge prioritete in predvsem veliko, veliko manj denarja. Če bi Vlado vodila še naprej, potem, ko smo uspeli državo izvleči iz krize, pa bi se zares lahko posvetila stvarem, ki se jim vi niste, čeprav ste zato imeli vse pogoje, več denarja in mir volivcev, ki so vam zaupali. Odgovorni ste tudi zato, ker ste nas uspeli pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini naše države. Napovedana je stavka policistov, šolnikov, državne uprave in še in še bi lahko naštevala. Ob stavki zaposlenih na SOVI se niste niti zdrznili, kot, da to ni vaš problem. Pa je SOVA neposredno podrejena predsedniku Vlade, kar pomeni, da ste tudi za stavko neposredno odgovorni. Raje ste se zaradi pritiskov javnosti ukvarjali z enim beguncem, seveda v želji, da bi vam priljubljenost narastla. Namesto, da bi v času visoke gospodarske rasti javnim uslužbencem vsaj poskušali zagotoviti spodobne plače brez varčevalnih ukrepov. Je pa res, da ste zaposlili v javni upravi še dodatnih 8 tisoč ljudi, kar je izjemno etičen način kupovanja volilnih glasov. Ni denarja za učitelje, ni denarja za policiste, ni denarja za medicinske sestre, ni denarja za upokojence, je pa denar za gospo Glavina in to 15 tisoč evrov na mesec. Na srečo ste pod težo javnega mnenja popustili vsaj ideji, da bi vodenje Luke Koper prevzel vaš državni sekretar Jure Leben, ste pa vseeno zamenjali vodstvo Luke namesto vodstva SDH. In v vseh teh naštetih primerih se ne igrate z usodo enega človeka, ampak z usodo vseh državljanov, z usodo sedanjih in bodočih upokojencev in mladih. Igrate se s socialno državo, ki jo lahko zagotavljajo samo delujoča podjetja. Tri leta tukaj v Državnem zboru opozarjamo na slabo upravljanje državnega premoženja, zgodi pa se nič. Podjetja prenašate iz slabe banke na SDH, iz SDH na državo, iz države na SDH, kot da prekladate hruške iz vreče v vrečo. Da niti ne govorim o poceni prodaji Nove kreditne banke Maribor in o upravljanju Nove Ljubljanske banke. Najprej ste nas dve leti in pol prepričevali, da je spoštovanje odločbe Evropske komisije vse, kar lahko naredite v povezavi z Novo Ljubljansko banko. Po dveh letih in pol ste ugotovili, da se to odločbo vseeno da in lahko spremeni. Prepozno. Sedaj boste banko pač prepustili v brezplačno upravljanje nekemu tujcu, odločitev o usodi Nove Ljubljanske banke pa svojemu nasledniku. Čeprav torej te ustavne obtožbe, ki je danes pred nami ne bomo podprli, smo pa prepričani, da bi gospod Cerar zaradi vsega naštetega mesto predsednika Vlade že zdavnaj moral prepustiti drugemu. Kar rabimo ni predsednik Vlade, ki se prilagaja javnemu mnenju in hoče biti všečen z vsako ceno. To prilagajanje javnemu mnenju morda ni neustavno, morda ni nezakonito, je pa izjemno škodljivo. In zaradi tega begunec Ahmad, žal, ni ne prvi ne zadnji, ki je nastradal.