Govor

mag. Branko Grims

Hvala za besedo.

Vsem lep pozdrav!

Eden največjih dosežkov Vlade Janeza Janše je bil vstop v schengensko območje. Ta ni bil tako samoumeven, kot se je morda komu zdelo kasneje ali pa se prikazuje danes, ampak je bil plod izjemnega truda. In v letih po tem smo se vsi navadili - meje ni bilo več, kjerkoli si lahko vstopil v Avstrijo, iz Avstrije nazaj v Slovenijo, bili smo Evropejci. Potem pa je Vlada Republike Slovenije pod vodstvom dr. Mira Cerarja odločila in preko Slovenije spustila pol milijona ilegalnih migrantov. Topotali so več mesecev, lahko bi se stvari razpletle drugače, če bi se poslušalo predloge, da se pravočasno postavi ograja in se razglasi zapora meje, ampak iz tega se je takrat delalo norca. Rezultat tega, gospe in gospodje, je, da je danes in v mesecih od takrat do danes na avstrijski meji znova kontrola. Slovenija je celo na nekaterih slikah, ki jih objavljajo uradne evropske institucije, izločena iz schengenskega območja. To pa je rezultat, če se ne spoštuje prava, pravne države, mednarodnih aktov in če se igra politiko tako, da se poskuša biti všečen, v danem primeru nekomu tam nekje v Bruslju ali pa v Berlinu.

Eden od tistih, ki so jih na meji ustavili, se je imenoval Ahmad Shamieh, to je bilo februarja 2016. Avstrijci so ga na meji zavrnili. Potem je zaprosil za azil v Sloveniji. V Slovenijo je seveda vstopil ilegalno. Pristojno ministrstvo, se pravi, Ministrstvo za notranje zadeve, konkretno, njegov Urad za migracije, je izdalo negativno odločbo, zoper katero je Ahmad Shamieh, tudi s pomočjo nekaterih nevladnih organizacij in še koga, uporabil prav vsa pravna sredstva, ki so v tej državi na voljo, prav vsa, celo na Ustavno sodišče se je pritožil. Na koncu so vse sodne instance, vključno z Evropskim sodiščem in seveda z Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, dale prav ministrstvu in Ahmad Shamieh je to v celoti izgubil. Pravni rezultat: odločba ministrstva o tem, da ga je treba izročiti oziroma premestiti na Hrvaško, ki je ravno tako evropska država, svobodna, demokratična, varna država, je postala pravnomočna. Potem pa se je v Sloveniji zgodilo tisto, kar človek skorajda težko verjame, če ni vajen slovenskih razmer - stekla je najprej akcija poslancev, ki so Ahmada Shamieha tako s strani vladnih strank kot s strani Levice kot formalno opozicijske pripeljali v parlament, po nekaterih podatkih tudi mimo varnostnega pregleda, in dan zatem oziroma še isti dan je odreagiral tudi predsednik Vlade. Predsednik Vlade bi seveda skladno z veljavnimi predpisi imel samo eno možnost, da zahteva, da se brezpogojno spoštuje pravnomočno in izvršljivo odločbo za gospoda Ahmada Shamieh je namreč postopek premestitve po odločitvi pristojnega ministrstva že stekel. Zgodilo pa se je popolnoma drugače. 14. 11., dopoldne, je na svojem Twitter računu gospod dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije objavil: »Postopek vrnitve gospoda Ahmada Shamieh se danes ni začel. Zaradi posebnih okoliščin sem se danes odločil, da bo Vlada obravnavala predlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. To nam omogoča 51. člen Zakona o tujcih. To odločitev sem sprejel, ker gre za izjemen primer. Gospod Ahmad se je dobro vključil v našo družbo in ji daje svoj koristen prispevek, zato sem predlagal začetek postopka za pridobitev statusa tujca s katerim bo lahko še prebival v Sloveniji. Tudi Vlada je v eni od svojih izjav zapisala, da je pač bil postopek na intervencijo predsednika Vlade ustavljen.«

Kaj to v praksi pomeni, pravno gledano, gospe in gospodje. Slovenija je po Ustavi pravna in socialna država in v njej ima oblast ljudstvo, ki jo spet po Ustavi, izvršuje tako, da je to po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. In ena oblast nima pravice blokirati pravnomočne odločitve druge. Še najmanj pa ima v pravnomočno odločitev pristojnega organa, ki jo je potrdila vsa sodna instanca v Sloveniji, pravico posegati predsednik Vlade. Če to stori, je to pravno samo ena stvar, ki je predmet kazenskega zakonika. Reče se ji, prekoračitev pooblastil. Predsednik Vlade je v danem primeru brez dvoma, in to vsi dobro veste, prekoračil svoja pooblastila. Zakaj je to storil? Očitno po tisti želji ugajati, pri čemer pa je spregledal, da to igro ne vodi on, ampak SD, druga največja stranka v Vladi, ki seveda ves čas igra igro, da hoče se prikazovati kot rešitev problema sedanje Vlade, čeprav je njen sestavni del. Ona je gnilo jedro sedanje Vlade in največji sestavni del problema in predsednik Vlade je temu nasedel v celoti. Ali je to lastnost , ki jo pričakujemo od predsednika Vlade? Zagotovo ne, kajti od predsednika Vlade se upravičeno pričakuje, da ohrani ustrezno razsodnost tudi kadar so kakršnekoli pomembne odločitve in seveda, da vedno in povsod dosledno izvršuje zakon, ne pa, da nasede na politične igre, kar se je v danem primeru žal zgodilo. Zadeva se je potem precej tragikomično končala na seji Vlade, po kateri je eden od ministrov samo povedal, da so stvari preučili, in da so ugotovili, da seveda tega, da nimajo pravnih temeljev, da bi kaj takega naredili. Ja, dobro jutro. Gospe in gospodje, zakon je jasen. Ko je enkrat neka odločba dokončna, se v njo ne sme posegati. In še več, tisti člen Zakona o tujcih na katerega so se sklicevali, ki mimogrede je predviden za zelo uspešne športnike, za vrhunske znanstvenike, za ljudi, ki dajo lahko nek poseben prispevek državi. Ta člen bi v primeru, da bi bilo to sploh upravičeno, kajti v danem primeru bi šlo očitno za zlorabo, lahko uporabili samo preden je sprejeta neka druga pravnomočna odločitev, preden ta odločitev ostane po ustrezno izpeljanem postopku veljavna, ne pa potem za to, da se tisto prejšnje izniči. To seveda s pravno državo nima več kaj prav dosti zveze, ima pa zelo veliko s politiko kadar vpliva na sodne in druge odločitve. Mimogrede tudi vse, kar se je potem nadaljevalo ima seveda svojo rdečo nit samo v tem, v pritisku politike oziroma o politični računici, ki poskuša tako ali drugače stvari usmeriti v svojo korist.

Sedaj pa, kaj se je s tem pravzaprav storilo. Reklo se je, Ahmad Shamieh je dal poseben prispevek, se je izredno dobro integriral. Sedaj ne vem, če je britje in striženje na črno izredno dobro integriranje, potem je takih ljudi še mnogo več. Zanimivo, da se je tak vik in krik pri vseh tistih lažnih človekoljubih, ki so pri tem cirkusu sodelovali, ni pojavil, ko je šlo, recimo, za celo družino z otroki iz Sirije. Pa ni bilo nobenega protesta, ko so jo poslali nazaj na Hrvaško. Pri Ahmadu Shamiehu pa se je. Človek se samo vpraša, kako, iz katerega konca se je itegriral in kaj pravzaprav ta integracija v tem primeru kot izraz sploh pomeni. Predvsem pa, gospe in gospodje, kaj je pravzaprav tisti pomemben prispevek, ki naj bi ga v tem primeru dal. Dejstvo je, da po lastnih besedah je gospod Ahmad Shamieh pustil v Siriji svojo sorazmerno veliko družino, ženo in več otrok in pobegnil v Evropo, po lastnih besedah. Sedaj v Siriji je vojne konec. To se pravi, od predsednika Vlade bi najmanj kar je pričakovali, da se reče, ja, lepo, da smo srečali, srečno pot domov, pa bomo po najboljših močeh pomagali, seveda v okviru naših realnih možnosti, pri obnovi države in njenih institucij. Ampak ne, reče se, tisti gospod naj ostane tukaj. Jaz ne vidim v čem je strahopetnost tega bega pomemben prispevek za integracijo, kajti vsekakor upam, da se vsaj v tem strinjamo, da o kakšnih človeških vrednotah, vseh tistih, ki pustijo svoje lastne družine in otroke na vojnem območju, kjer, po lastnih besedah, grozi smrt vsak trenutek, zaradi česar se potem teatralno pred kamerami valjajo po tleh in vpijejo vsemogočne neumnosti, o kakšnih človeških vrednotah in kvalitetah bi se dalo zelo upravičeno pogovarjati in dvomiti. Upam, da se tudi o tem strinjate. Se pravi, gre za nekaj drugega. Zelo zanimiv bi bilo vedeti za kaj.

Poglejmo pa to z vidika slovenskih davkoplačevalcev. Gospod Ahmad Shamieh je ostal v Sloveniji ves čas tega postopka in je po vseh dosegljivih informacijah, seveda, tu še danes. To se pravi, gre za približno dve leti. Po uradnih ugotovitvah Računskega sodišča Republike Slovenije stane en migrant oziroma azilant na mesec naše davkoplačevalce zaradi napačne politike Vlade Republike Slovenije 1.963 evrov. Kar pomeni, da je za gospoda Ahmada Shamieha Vlada Republike Slovenije v tem času porabila približno 50 tisoč evrov, to se pravi, verjetno pa je znesek še večji, če upoštevamo dejanske stroške sodnih postopkov, raznih pravnih zastopanj. Naj vas ne zanese, da bi verjeli, da gre za kakšna brezplačna pravna zastopanja, kajti tudi tistega je seveda potrebno plačati in seveda spet gre za denar davkoplačevalcev in tako dalje in tako naprej. Skratka, 50 tisoč evrov. To je ogromen denar. Za take zneske se je Vlada, recimo, z gasilci pogajala več mesecev. Za take zneske marsikje ko gre za šole, skozi katere skozi streho teče potem voda notri, Vlada ne najde in ne najde denarja. Za enega Ahmada Shamieha pa ni problem. Še bolj bode v oči ta situacija, ko pogledaš to z vidika navadnega slovenskega upokojenca. Upokojenci dobijo sedaj - koliko? - tam 600 evrov na mesec. Se pravi, da dobi en Ahmad Shamieh več denarja davkoplačevalcev v enem mesecu, kot trije slovenski upokojenci, ki so svoje življenje, zdravje, delo, energijo dali za to, da so gradili državo Slovenijo. Če pogledamo kakšna je najnižja plača, lahko ugotovimo, da trije, štirje slovenski zaposleni delajo za enega ilegalnega migranta, pri katerem za njegovo nadaljnje zadrževanje v Sloveniji postane edini argument, da se je dobro integriral. Edino, kar smo lahko videli na televiziji je bilo, da je strigel in bril v prostorih tovarne Rog. Zdaj, kolikor jaz vem, pa me popravite, če se motim, v tej državi velja pravni red za vse, in bi po Ustavi moral veljati zakon za vse enako in na enak način. Če torej nekdo neko storitev opravi, je dolžan izdati račun, ki mora biti ustrezno davčno overjen in odvesti vse ustrezne davke tej državi. Če pa tega ne stori, pa krši zakon. In tako imamo človeka, ki je očitno kršil zakon, tudi z vednostjo oblasti, ki mu to šteje kot kvaliteto in veljajo zanj popolnoma druga merila, kot za slovenske državljanke in državljane.

Gospe in gospodje, to je ne samo za ustavno obtožbo, ampak še za vse kaj drugega.

Potem poglejmo kaj ta vlada počne, ko gre za naseljevanje dobro integriranih migrantov. Opremi jim stanovanja z LED televizijami, z usnjenimi sedeži, s steklokeramičnimi ploščami, skratka, z vsem tistim, o čemer kar velik del slovenski družin lahko samo sanja. Kje so tukaj dvojna merila, gospe in gospodje, ki bodejo v oči. Kako je mogoče, da ena vlada, ene države daje prednost tujcem, pred lastnimi državljani.

In poglejmo konkretno primer Ahmada Shamieha. Za gospoda Ahmada Shamieha, za ilegalnega migranta, ki je ilegalno delal v Republiki Sloveniji se je sestala Vlada Republike Slovenije in o njem razpravljala na svoji seji. Za veterana vojne za Slovenijo, ki je za Slovenijo nekoč bil pripravljen žrtvovati življenje, ki je naprodaj nosil življenje in zdravje, se pa ta ista vlada ni sestala. Še več, Ahmad Shamieh je tukaj bil že lansko leto, lanska zima je bila v končnem delu, kot veste, zelo huda. Kar nekaj primerov je bilo, ko je prišlo do hudih podhladitev, ker se ljudje, zlasti upokojenci, tisti z najnižjimi pokojninami, niso ustrezno pripravili. Ljudje so se navadili, da so takšne zelene zime, kot jim rečejo, in niso nakupili dovolj pač kurjave, takšne ali drugačne. Niti niso imeli zaloge denarja, da bi si to lahko na hitro privoščili. Rezultat tega je bil, da je najmanj v enem primeru uradno prišlo do smrtne žrtve, zaradi podhladitve upokojenca. Še več, o desetinah takšnih primerov smo pa slišali, ko smo povprašali po urgencah bolnic. Ali se je za to, za slovenske upokojence, za tiste z najnižjim dohodki sestala Vlada Republike Slovenije na izredni seji. Ni se, za Ahmada Shamieha pa se je.

Gospe in gospodje, to je očitno protiustavno, pa tudi skrajno neetično. Predvsem pa, seveda pomeni v končni posledici, ko se je nek postopek, ki je bil že začet, do katerega je že prišlo, prekinil, v vsem tem delu je ta zgodba popolnoma nezakonita in odgovorna oseba za to je predsednik Vlade Republike Slovenije. Ne more reči, da je prava neuka oseba, ker je ustavni pravnik, to se pravi točno ve, kakšna so pravila igre in za kaj v tej državi pri teh stvareh gre oziroma bi moralo iti. Še več, ne gre samo za en člen zakona, ki bi vse te stvari urejal, kršeni so bili, poleg ustavnih načel in členov, o tem ni nobenega dvoma, še Zakon o državni upravi, ki pravi, da mora biti državna uprava pri svojem delu politično nevtralna, ne sme ravnati pristransko in ne sme dajati neupravičenih koristi posameznikom. Glede na to, kar se je dogajalo z gospodom Ahmadom Shamiehjem, lahko ugotovimo, da je gospod Ahmad Shamieh brez dvoma bil obravnavan drugače, kar pomeni, da je v pravnem pomenu besede prejel neupravičeno korist, po zaslugi predsednika Vlade, ki je za to odgovoren, odgovoren pa je po členu Kazenskega zakonika, ki govori o prekoračitvi pooblastil.

Ravnanje predsednika Vlade v danem primeru ne samo, da ima vse očitne lastnosti kaznivega dejanja, da izpolnjuje vse kriterije, ampak je tudi skrajno neetično. To je lažen humanizem, ko daješ prednost tujcu pred svojimi lastnimi državljani. Ko dovoliš ali celo s svojim ravnanjem v tem primeru povzročiš, da za tujca veljajo druga pravila igre kot za svojega lastnega državljana. To, gospe in gospodje, je pravno nedopustno in seveda tudi očitno protiustavno. Nevzdržno je, da se ta zgodba toliko časa odvija in da je doživela epilog, o kakršnem danes tu govorimo. Nevzdržno je, da se je v samo lanskem letu, ko je bil tu gospod Ahmad Shamieh, v uradnem proračunu Republike Slovenije na predlog Vlade za ilegalne migrante namenilo 123 milijonov evrov, ni se pa našlo denarja za pomoč tistim slovenskim državljanom, ki bi to pomoč dejansko potrebovali. Že samo to, trdim, je očitna kršitev ustavnih načel. Kajti Vlada je najprej dolžna po ustavi in zakonu poskrbeti za svoje državljanke in državljane in potem lahko govorimo o tem, da smo pripravljeni pomagati drugim na najboljši možen, vendar razumen način, v okviru tistega, kar država zmore. Danes se vidi, kako prav smo imeli tisti, ki smo opozarjali, da bi bila edina prava pomoč, da bi pomagali tam, od koder ti ljudje prihajajo. Danes se ve, ker je to uradni izračun, ki ga je objavil profesor na Oxfordu, da bi za to, kar se porabi za enega Ahmada Shamieha, en mesec v Sloveniji lahko tam, od koder ti ljudje prihajajo, oskrbovali več kot sto ljudi; razmerje je več kot ena proti sto. To se pravi, pri celi tej zgodbi sploh ne gre za humanitarnost, ne gre za pomoč, ampak gre za popolnoma druge stvari. Hkrati se pa pri tej zgodbi sega tako daleč, da se posega preko meje zakonitega. Ali ima kdo to pravico v tej državi? Zagotovo nihče. Ali ima predsednik Vlade to pravico? Nima. Ima pa predsednik Vlade dolžnost, da spoštuje ustavo in zakon. Zavedati se mora - in kot pravnik seveda to zelo dobro ve -, da je nedopustno uporabljati pravne norme, ki bi dovoljevale izjemo, kot je sam predlagal, po svojih lastnih besedah, po tem, ko je nek drug upravni postopek že končan in ko so o njem odločile ne samo vse upravne instance, ampak tudi vse sodne instance, vključno z Evropskim sodiščem, Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije in Ustavnim sodiščem. To seveda potem ni več ne humanizem, ne nič drugega, ampak politična samovolja, ki pa seveda pomeni očitno prekoračitev pooblastil, za katere je potem odgovoren osebno, tudi kazensko, tisti, ki je to storil. O tem v resnici danes odločamo. O tem, ali smo pred zakonom vsi enaki, ali dajemo prednost celo na protipraven način, na nezakonit način z zavestno kršitvijo zakona tujcu pred lastnim državljanom, ali se nam zdi prav, da se za tujca porablja leta in leta štirikrat več, kot dobi en slovenski upokojenec ali pa trikrat, štirikrat več kot dobi en slovenski zaposlen delavec, ki pač prejema najnižji dohodek? Ali se nam zdi prav, da se za te namene porablja gore denarja ob tem, ko ostajajo problemi v Sloveniji, ko beremo o tem, kako ljudi, matere z otroki, samohranilke mečejo iz stanovanj, ko slišimo, kako se iz stanovanj meče veterane vojne za Slovenijo ali se to namerava storiti, ko se ljudem za dolg 150 evrov vzame hišo in se jo proda na dražbi? Ko imamo torej očitno za ene, za svoje domače lastne ljudi strožja, druga merila, za tujce pa nobenih. Njim je dovoljeno vse, ilegalni prehod meje, delo na črno, sprenevedanje, karkoli že hočete. V SDS temu pravimo odločen ne. Mi imamo en sam cilj, da zaščitimo Slovenijo. Da zaščitimo Slovenijo tako, da ustrezno okrepimo zaščito slovenskih meja, da okrepimo delovanje pravne države, da vzpostavimo dejanske razmere, ko bodo vsi pred zakonom enaki, da poskrbimo za pravno in siceršnjo varnost ljudi. Vse tisto, kar je ta vlada obljubljala pa s svojimi lastnimi političnimi igrami, tudi s tem, ko očitno zaradi neenotnosti Vlade znotraj ena stranka proti drugi ali pa eni posamezniki proti drugim grobo kršijo pravila igre v škodo slovenskih davkoplačevalcev, v škodo zakonitosti. In kar je najhuje, ko temu naseda oziroma s svojim ravnanjem celo dodatno potencira sam predsednik Vlade. Pred vsem tem želimo zaščiti Slovenijo.

Gospe in gospodje, danes boste na glasovanju odločali ali je Slovenija dejansko ustavna država, kjer velja zakon za vse na enak način, kjer smo vsi pred zakonom enaki, kot to določa Ustava in kjer se dosledno spoštuje načela delitve oblasti in kjer je pravnomočna odločba pravnomočna odločba in je jasno, da je tisti, ki ima oblast, to dolžan brezpogojno uresničiti. Odločali boste torej o tistem, o čemer so odločali volivci pred štirimi leti, kot ste jim obljubljali spoštovanje načel etike, morale in pravne države. V vsej teh zgodbi so bila ta tri načela ne samo poteptana, ampak izničena. Ne gre za vprašanje Ahmada Shamieha, gre za vprašanje ali je v Sloveniji zakon dejansko tisti, ki velja za vse na enak način, da nihče ne more delati na črno, da nihče ne more kršiti zakona, da si nihče ne more vzeti pravice, da nekomu drugemu omogoči kršitev zakona, tudi v imenu multikultija ali česarkoli že, kot se je to delalo pri ilegalnih migrantih. Gre torej za vprašanje o tem, kakšen bo bodoči razvoj Slovenije. Kajti, samo država, ki je varna, ki ima za vse enaka merila, in ki vzpostavlja za vse enako okolje, seveda podjetništvu prijazno okolje, je lahko država blaginja, sicer pa živimo v državi, v kateri je edina dobra stvar, ki jo je ta Vlada naredila, da je postavila ograje, žal veliko prepozno, pa tisti, ki se danes ponuja kot neki samozvan odrešenik, že napoveduje, da bo te ograje takoj odstranil, kar pomeni, da je bolj lev od sedanje leve Vlade in to je tisto kar je tako zelo narobe, ko se tolikokrat v tej državi, pač tisto, kar je težava, ki jo povzroča preveč socializma, napoveduje kot rešitev oziroma ponuja kot rešitev še več socializma ali želite Murphyjev zakon, če pustiš levičarju stvari, da tečejo po naravni poti, gredo od slabega na slabše. / znak za konec razprave./

Gospe in gospodje, s pravom, zakonitostjo, z Ustavo se ne gre igrati. Če pade Ustave, če ni več pravne države, potem tudi država ne more funkcionirati. Odgovornost za to je v prvi vrsti na tistih, ki imajo oblast, to se pravi…