Spoštovani poslanec Luka Mesec.

Torej, če prav razumem se vaša stranka tudi načelno zavzema za izstop Republike Slovenije iz Zveze Nato. In tudi razprave seveda gredo v tej smeri zelo pogosto. Naj povem, da Vlada Republike Slovenije in pravzaprav vsi smo zavezani referendumski odločitvi, ki jo je tudi potrdil Državni zbor pred leti, ko smo se Slovenci izrekli za vstop v Zvezo Nato. In ta referendumska odločitev in odločitev, seveda, najvišjega potem predstavniškega organa je zavezujoča. Naj poudarim, da je bila ta odločitev za vstop v Zvezo Nato in s tem za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe sprejeta tudi zato, ker pomeni nižje skupne stroške financiranja naše nacionalne obrambe. Vemo, če bi sami morali nositi vse stroške bi bili večji in tudi bili bi hendikepirani, ker nekaterih zmogljivosti sami ne bi mogli na ta način zagotavljati, kot v kombinaciji s sosednjimi državami, ki so članice Nata in drugimi v članstvu Nato. Tako da s tega vidika naj poudarim, da vse odločitve, ki temeljijo na tem, da seveda krepimo našo vojsko kot seveda del obrambne Zveze Nato, to je nekaj, kar ima vso legitimno in legalno podporo s strani tega spoštovanega telesa in tudi ljudstva Republike Slovenije.

Naj tudi rečem, da se ne strinjam z vami, da je Slovenija kar tako povsem vojaško neogrožena, tako se vedno zdi ta hip. Tako smo pred nekaj leti mislili, da so varnostni problemi, vsaj nekateri so tako mislili, kar naenkrat za vselej rešeni in podobno. Vidimo, da je varnost in obramba še kako pomembna sestavina neke državotvorne nacije in države. In zato v okviru, ki sem ga povedal, ko smo članica Nata, ko moramo skrbeti za obrambno sposobnost države, smo najprej kot odgovorna vlada zaustavili trend padanja sredstev za vojaške namene, potem smo jih v tem mandatu nekoliko povečali. Seveda pa hkrati tudi skrbimo za vse ostale vladne programe, sociala, zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura in tako naprej. Res je, da se je Vlada seznanila leta 2016 s sklepi strateškega pregleda obrambe 2016, ki med glavnimi razvojnimi cilji zagotavlja na nacionalnih obrambnih zmogljivosti predvidevajo oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Ti sta bili 2017 junija potrjeni kot dve ključni zmogljivosti Republike Slovenije tudi v paketih ciljev zmogljivosti Nata 2017. Dejstvo je, da Slovenija ne more iti naprej, kot članica Nata pa tudi ne more zagotavljati varstva Slovenije in tudi ne varnosti svojih vojakinj in vojakov, če nima ustrezno modernizirane vojske. In zato Slovenija mora gledati dolgoročno naprej. In ministrstvo je že pripravilo predlog srednjeročnega obrambnega programa za leto 2018 do 2023, ki je pripravljen za medresorsko usklajevanje. In tukaj smo sedaj, spoštovani poslanec in ostale poslanke in poslanci. Zadeva še ni bila dlje pripeljana kot do medresorskega usklajevanja na Vladi, torej še zdaleč Vlada ni o tem sprejela nekih dokončnih finančnih odločitev. Te bodo morale biti zelo trezno premišljene. Seveda vse skupaj v javnofinančnih okvirjih, ki bodo še naprej uravnotežili, bi rekel, naš slovenski razvoj, kot smo ga zastavili tokrat sedaj v pozitivni smeri.

Želim poudariti, da s tega vidika bodo stvari premišljene. Zagotovo bodo tudi potekale še razprave v pristojnih odborih Državnega zbora ali tudi širše in zato ne dvomim, da bo tako Vlada kot Državni zbor v prihodnje, ko bo o tem dokončno odločala, ko bodo sprejete te odločitve tudi s finančnimi posledicami, ravnala skrbno in ne tako, da bi na eni strani povzročila našo obrambno nesposobnost. Tu moramo biti skrbni do naših vojakinj in vojakov in seveda do vseh Slovencev, ki jih obrambna sposobnost varuje, hkrati pa moramo paziti, da se država tudi razvija na drugih področjih, da skrbi za socialno ogrožanje skupine prebivalstva, da bomo kvaliteto življenja dvigovali še naprej in da bo dobro za vse, kot pogosto rečem.

Kar zadeva vašo referendumsko pobudo, takšno kot je sedaj oblikovana zaenkrat ne morem podpreti, kajti referendumsko vprašanje je oblikovano premalo določno in je v tem smislu še nejasno in zavajajoče. Tako da dopuščam, seveda, nekje v prihodnosti tudi možnost referendumskega vprašanja o čem takem. Kajti, tu gre za velike odločitve, se strinjam, o katerih je lahko tudi ljudstvo povprašano. Verjamem pa, da bo, kot sem rekel, Državni zbor in da bo Vlada v tem kontekstu pomagala s sprejemom prave odločitve. Če bo potreba po referendumu se bo izkazalo v prihodnje, ko bodo te odločitve bolj jasno nastavljene. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.