Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci.

Za uvod nekaj dejstev iz mnenja Vlade. Število sodnikov se vztrajno zmanjšuje. Po podatkih na današnji dan jih je 891, ob tem naj spomnim, da smo še ne dolgo nazaj govorili o številki nad tisoč. Danes dopoldan ste lahko spremljali sejo Odbora za pravosodje, kjer je bilo predstavljeno letno poročilo Vrhovnega sodišča za preteklo leto. Ugotovljeno je bilo, da ob dodatnem zmanjševanju števila sodnikov večina sodišč obvladuje pripad oziroma ga je v lanskem letu obvladovala, zmanjšalo se je število nerešenih zadev, skrajšala sta se tudi pričakovani čas rešitve zadev ter povprečni čas reševanja. Višja sodišča so v lanskem letu prejela 8,4 % manj zadev, in sicer se je število prejetih zadev praktično zmanjšala na vseh pravnih področjih, število nerešenih zadev pa znižalo. Gre za instančna sodišča, ki obravnavajo pravna sredstva zoper prvostopne odločbe in prav zato o tem govorim, ker nas nižji pripad lahko navdaja z upanjem, da je vse več uporabnikov sodnih storitev zaupalo odločitev 1. stopnje. Vse to so podatki, ki jih spremljamo in kolikor bi bilo stanje na področju pravosodja tako zelo kritično in polno zlorab, verjamem, da bi tudi podatki to izkazovali. Disciplinski postopki proti sodnikom, tudi o tem je v tej hiši že pogosto tekla beseda, število obravnavanih primerov je bilo v preteklih, torej v letih od 2014 do 2016 - 13, od tega v zadnjem letu 3 primeri. Torej vidimo, da sistem vendarle ima tudi vgrajene samoregulativne mehanizme, ki v določenem obsegu delujejo oziroma se uporabljajo. Zakaj vse to navajam? Zato, da vsi skupaj lahko vidimo, da sistem deluje in kaže pozitivne trende, ki pa jih bo vsekakor potrebno še nadgrajevati.

Zdaj pa h gradivu za sklic seje. Predlagatelj gradiva z izborom navedb določenih statistih določenih podatkov in vrednost teh ocen ter opisom konkretnih, pretežno zaključenih sodnih ali tožilskih zadev, skuša ustvariti tezo, da v Sloveniji obstaja sistemski problem glede nezagotovitve dejanskega, poštenega, nepristranskega in neodvisnega obravnavanja posameznikov. V predkazenskem postopku in v nadaljevanju tudi, torej teza je, da ni neodvisnega in poštenega sojenja v razumnem roku ter s tem enakosti pred zakonom za vse. Na podlagi posamičnih primerov, o tem verjamem, da se lahko vsi strinjamo, Vlada ne more zavzeti stališča, da je stanje na področju dela organov, odkrivanja in pregona oziroma policije in Državnega tožilstva kot tudi sodne veje oblasti vse povprek alarmantno in škandalozno. Takšnega stanja ne izkazujejo ne domače statistike ne rangiranja našega pravosodja s strani tujih institucij. Predlog priporočil, ki naj oziroma da naj Vlada pripravi analizo in rešitve s katerimi bi zagotovili dejansko pošteno, nepristransko in neodvisno obravnavo posameznikov, je tako po našem prepričanju nepotreben, saj sta Vlada in Ministrstvo za pravosodje v tem mandatu že predlagala in sprejela številne sistemske ukrepe in spremembe zakonodaje, ki krepijo odgovornost pravosodnih organov in so tudi že bile potrjene v Državnem zboru. Če omenim samo nekatere. Vodenje disciplinskih postopkov zoper sodnike, prevzema Sodni svet, kot organ, ki ni del sodstva, pa vendar vse doslej na tem področju ni bilo posegov v normativo. No, sedaj je vendarle bil. Dalje. Ustanovljena je bila Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč na Ministrstvu za pravosodje, ki jo vodi dodeljen sodnik. Izvedena je bila reforma državnega pravobranilstva, določen je bil objektivnejši in transparentnejši postopek izbire kandidatov v sodniško in tožilsko funkcijo. Uvedena obvezna javna objava seznama izbrisov iz imenika odvetnikov, uvedena možnost fotografiranja in snemanja sodnikov pred pričetkom javne glavne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve o zadevah kjer javnost ni izključena. Vzpostavljen je bil brezplačen vpogled v podatke iz sodnih vpisnikov ter javne objave sodb prvostopenjskih sodišč. Uvedena so bila ločena mnenja na Vrhovnem sodišču, poleg uvedbe preglednejšega pozivnega sistema za imenovanje cenilcev in izvedencev, torej predlog uvedbe takšnega sistema in pa tudi odprava političnega imenovanja državnih pravobranilcev. Še bi lahko naštevala. Načrtujemo tudi ukrepe na področju izvedenstva, cenilstva in tolmačenja, v kar prav tako, vsaj ne tako celovito, doslej ni bilo normativno poseženo, čeprav vemo kako zelo pogosto je pravična odločitev odvisna od vestnega dela sodnega izvedenca, cenilca ali nenazadnje tolmača. Govorim o pravilnih odločitvah, o kakovosti, o sodniških odločitvah v katere ljudstvo zaupa, saj so strokovno utemeljene. To so projekti katerim je bilo deloma razumljivo, saj so se pretekle Vlade primorane bile ukvarjati predvsem z ukrepi za zajezitev sodnih zaostankov, torej vsem tem ukrepom je bilo namenjeno premalo pozornosti, sedaj pa, ko je situacija drugačna in je bilo ugotovljeno, da sodni zaostanki niso več sistemski problem, bo dovolj časa in energije tudi za te, če jih lahko s skupnim imenovalcem imenujem, projekte dviga kakovosti.

Soočamo se, to pa je dejstvo, s problematiko generacijske vrzeli med sodniki. Pripravljamo izhodišča za prenovo vstopa v sodniško in tožilsko funkcijo - govorim o pravniškem državnem izpitu - ki ga postavljamo na nove temelje in še bi lahko naštevala. Pod črto, ker je stanje v pravosodju pozitivno nam daje osnovo, da lahko nadaljujemo z usmerjenim delom naprej. Pa, če je morda načeto zaupanje v domače ocene oziroma jim težko sledimo, naj navedem še nekaj mednarodnih. Na področju izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice na primer, če je imela po poročanju Odbora ministrov sveta Evrope glede izvrševanja sodb evropskega sodišča za človekove pravice konec leta 2015 kar 309 neizvršenih sodb kar je predstavljalo več kot 95 % vseh sodb, pa je bilo konec lanskega leta stanje povsem drugačno in sicer ima Slovenija le še 49 neizvršenih sodb kar je manj kot 15 %. S tem v zvezi vas vabim tudi na obisk spletne strani Ministrstva za pravosodje kjer po novem nazorno objavljamo aktivnosti na področju človekovih pravic in izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Za naša prizadevanja na tem področju smo bili s strani sveta Evrope tudi posebej pohvaljeni.

Spoštovani Poslanci, tudi spoštovani vsi, ki nas spremljate preko ekranov, strinjati se je mogoče, da je bil prav vsak mandat Vlade zaznamovan s prizadevanji nadgraditi pravni sistem, da bi deloval še bolj pošteno, učinkovito in zaupanja vredno. Če so bili v preteklih letih ključen problem slovenskega pravosodja neobvladljivi sodni zaostanki in je bilo potrebno sprejeti vse možne vzvode za njihovo zajezitev pa je tudi zato dandanes pravica hitrejša. Sodni postopki potekajo bolj kontinuirano, število sodnikov upada. Približujemo se tudi na tem področju za leto 2020 zastavljenemu cilju. Izpostavljeni konkretni primeri v gradivu za sklic izredne seje so vsekakor legitimna pravica predlagatelja, da jih komentira. Prav je, da komentarje preberemo in jih poslušamo, ne bi pa na teh osnovah želela dajati zaključka, da je na podlagi teh primerov mogoče reči, da v pravosodju prihaja do zlorab organov odkrivanja in pregona ter do prekoračitev meja pooblastil z namenom zlorab v nedopustne posege, ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine.

Spoštovani predlagatelji, primerov pred slovenskimi sodišči in tožilstvi je seveda mnogo več kot je navedeno v vaših gradivih. Teh ne komentirate, pa so prav tako, če izhajamo iz osnovne premise, da smo pred zakonom vsi enaki, enako pomembni. Za človeka, ki je udeležen v njih so morda življenjskega pomena in prav zaradi vseh ljudi je potrebno poudariti, da imamo v državi delujoč sistem. Imamo sodnike in tožilce, ki tožijo in sodijo na podlagi Ustave in zakonov. Imamo redna in izredna pravna sredstva, ki so uporabnikom na voljo, da dokažejo svoj prav. In imamo delujoče mehanizme, ki sankcionirajo nepravilnosti ali nezakonitosti. V sistemu deljene oblasti si bo vlada še naprej prizadevala nadgrajevati sistemske vzvode, ki se bodo približevali začrtanemu cilju. S pretehtanimi ukrepi nameravamo nadaljevati. Zato je bil naš predlog, da se današnja priporočila zavrnejo.

Hvala lepa.