Spoštovani.

Odbor za pravosodje je na 32. nujni seji, 9. oktobra 2017 kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z zlorabo organov odkrivanja in pregona ter sodne veje oblasti, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom, kot predlagateljem in je bil 5. oktobra 2017 objavljen na spletni strani Državnega zbora.

Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in z mnenjem Vlade.

Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagatelja podal poslanec mag. Branko Grims, ki je poudaril, da je eden od temeljev demokracije zagotovo zaupanje ljudi v pravosodni sistem in njegove institucije, saj v nasprotnem primeru demokracija ne deluje in zgolj farsa.

Predlagatelja opozarja, da je v Sloveniji zaupanje v javnosti v neodvisnost sodišč in sodnikov na zelo nizki ravni. Ustavna pravica do sodnega varstva in druge z njo povezane pravice niso uresničene.

Državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj je predstavila pisno mnenje Vlade, ki ocenjuje, da predlagatelj z izborom navedb določenih statistik, podatkov, vrednostnih ocen ter opisov konkretnih zadev skuša ustvariti tezo, da v Sloveniji obstaja sistemski problem glede nezagotovitve dejanskega poštenega nepristranskega in neodvisnega obravnavanja posameznikov v predkazenskem postopku kot tudi neodvisnega in poštenega sojenja, sojenja v razumnem roku ter s tem tudi enakosti pred zakonom za vse. Takšnega stanja, kot ga navaja predlagatelj, ne izkazujejo ne domače analize, ne ocene tujih institucij. Predsednik Vrhovnega sodišča, mag. Damjan Florjančič, je povedal, da Zakon o kazenskem postopku predvideva možnosti kršitev v kazenskem postopku, zato so udeležencem na voljo redna in izredna pravna sredstva. Poudaril je, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani na Ustavo in zakon ter da sodijo po svoji vesti, brez zunanjih vplivov in pritiskov. Predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva, Aleš Butala, je poudaril, da je kazenski pregon v javnem interesu, saj je kaznivo dejanje delikt proti družbi kot celoti. Državni tožilci se tega zavedajo in pri tem ravno ravnajo nepristransko, strokovno, zakonito in skrbno. V razpravi so opozicijski poslanci opozarjali, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, ki pa ne zaupa sodni veji oblasti. S preučitvijo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s strani organov odkrivanja in pregona ter sodne veje oblasti v obdobju od 1994 do 2016 bi dosegli večje zaupanje ljudi v pravosodni sistem in večjo neodvisnost sodstva, pa tudi preprečili neenakopravno obravnavo državljanov. V nadaljevanju odbor ni sprejel amandmajev Poslanske skupine SDS k 1., 2., in 3. točki, nato pa je v skladu s 126. in 171. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh točkah predloga priporočila skupaj in jih ni sprejel, s čimer je bila obravnava priporočil na matične delovnem telesu končana.