Spoštovani predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi.

Spremembe pokojninske zakonodaje vedno spremljajo številna pereča socialna in ekonomska vprašanja. To moram povedati tudi iz lastne izkušnje. V zadnjih treh tednih odkar je ta zakon na poti sem dobil kupico vprašanj in se zavedam kaj pomeni, ko spreminjamo pokojninsko zakonodajo.

V času druge Janševe vlade smo Socialni demokrati podprli pokojninsko reformo, ki jo je pripravil takrat minister Vizjak in je bil uspešen pri dogovoru s socialnimi partnerji in mislim, da je naredil takrat dobro delo, kljub temu, da vemo, da je bila ta reforma na nek način tudi utemeljena na Svetlikovi reformi pred časom. O samem referendumu ne bi rad govoril.

Ko smo podprli zadnjo pokojninsko reformo smo se zavedali, da ni idealna in da ne rešuje vse demografskih izzivov za zmeraj. Vendar pa je bila usklajena s sindikati in je šla takrat v pravo smer in vidimo, da danes daje neke dobre rezultate. Zavarovalniški princip našega pokojninskega in socialnega zavarovanja pomeni, da moramo vseskozi graditi zaupanje v pokojninski sistem, to je najpomembnejše. Tudi v prihodnje mora biti naš pokojninski sistem oziroma mora temeljiti na medgeneracijski in solidarnosti, predvsem pa na vzajemnosti in to je ključno. In zato, ker mora država jamčiti pravice in ščititi utemeljena pričakovanja ljudi znotraj pokojninskega sistema smo se v Poslanski skupini Socialnih demokratov in v Poslanski skupini Desusa odločili, da predlog novele ZPIZ predstavimo tudi vam. Uvodoma naj povem, in to iskreno, da smo predlog novele ZPIZ pripravili tudi na podlagi sodelovanje s Svobodnimi sindikati in s sodelovanjem z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Svobodni sindikati si namreč že od začetka uveljavitve sedanjega zakona kljub temu, da so bili socialni partnerji v Vizjakovi reformi, potem na nek način borijo za odpravo krivice, ki je bila takrat storjena, če je bila to krivica, ki jo je prenesel tistim, ki so prostovoljno se vključile v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Vsi skupaj zdaj ugotavljamo, da se je ljudem, ki so bili znotraj pokojninskega sistema do leta 2013, država je takrat ljudem garantirala pravico do prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da bo ta pokojninska doba enakovredna tudi drugim dobam. Pri koriščenju te pravice je po večini šlo za brezposelne, med njimi je bilo veliko tistih, ki so izgubili delo v stečajih in so po določeni dobi izgubili nadomestilo na zavodu. Druga večja skupina pa so bili ljudje, ki so delali s skrajšanim delovnim časom in so tako doplačevali delovno dobo. Tretja pa je bila za tiste starejše brezposelne, ki so bili ali pa, ki so na nek način nezaposljivi in so čakali na pokojnino. Po tej noveli torej gre za na nek način popravo krivic, ki se naslavljajo prav na te delavce oziroma na te skupine. Novela ZPIZ pred vami in po vrsti torej odpravlja krivico, ki se je zgodila ljudem, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje pred zadnjo pokojninsko reformo. Nikakor ne posegamo v sistem pokojninskega zavarovanja kot je bil dogovorjen takrat med Vlado, Janševo Vlado, med socialnimi partnerji in v bistvu, ko je šlo za zadnjo reformo. Ne spreminjamo - in to je najbolj pomembno – upokojitvenih pogojev in ne posegamo v veljavne rešitve in veljavne upokojitvene pogoje. Zagotavljamo ljudem, da se tista doba, ki so jo pridobili s prostovoljnim vplačevanjem prispevkov in se je po starem zakonu štela za delovno dobo pri izpolnjevanju upokojitvenih pogojev sedaj po novem, popravljalnem zakonu šteje v pokojninsko dobo brez dokupa. Ljudje bodo v bistvu z novo odločbo, če bo ta zakon seveda sprejet, se rešil tistih malusov za katere so takrat dobili odločbo.

Velja poudariti, da s tem zakonom rešujemo samo vprašanja tiste dobe, ki je bila vplačana po starem zakonu. Tista, ki je po novem zakonu pa ne, saj ljudje, ki prostovoljno plačujejo po novem zakonu, danes vedo, da se ta doba ne bo štela v pogoj za 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ki omogoča upokojitev pri nižji starosti brez znižanja. In v bistvu gre naša ocena, da gre tukaj za ca med tisoč in pet tisoč ljudi, ki so zaradi tega na nek način, imajo manjše pokojnine.

Ker mi časa zmanjkuje bi rad povedal še drugo spremembo kjer v bistvu gre za to, da bodo s to spremembo 134. člena ljudje sigurno bili, bodo sigurno vedeli predvsem eno stvar, da če jim delodajalec ne bo plačal prispevkov bo to ugotovil zavod ZPIZ in bo potem FURS lahko na nek način to iztožil ta prispevek za ljudi in ljudem se bo štela seveda na nek način delovna doba. Mislim, da je to ključno in upam, da v tej razpravi, ki jo bomo danes imeli, ne bo prevladala predvsem uradniška logika in logika tista, da morajo vsi …