Spoštovani gospod predsednik Vlade!

Tako vi kot jaz sva vedela v kaj se podajava. Ta družba je obsedena, jaz bom temu kar rekel, s katoliškim nabijanjem krivde. Mi smo tukaj, da zadeve rešujemo. Če bi šli gledati magnetograme Državnega zbora, sem jaz človek v imenu Levice, ki največkrat in najbolj odgovorno govori o penezih. Namesto milijardo v neko orožje, ki bo čez 10 let stara kanta, namesto 20 milijonov v neke nove gradnje na Brdu pri Kranju zaradi nekih predsedovanj, se dajmo s tem ukvarjati, gospod predsednik Vlade. Nič nisem trgal iz konteksta, dajva se vrniti na problematiko deložacij. 11 stanovanjskih enot imamo v celi Sloveniji, od tega je zgolj ena v Celju na moji, naši, mariborski, če hočete, strani Trojan in iz resornega ministrstva gospe Kopačeve, ki mi je že po tretjini mandata rekla, da smo v Levici zastareli etatisti, pravijo in se skoraj hvalijo, da niti še ta vsa stanovanja niso zasedena, ker ne znajo priti do revežev, kar je sicer težko, seveda, ker ljudje revščino skrivajo. Ni greh biti reven. Naša naloga je, da jo odpravljamo, gospod Cerar.

Sodelovali ste pri pisanju Ustave. Mi imamo 78. člen Ustave, ki lepo pravi, Primerno stanovanje, citiram: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje.« In to je definitivno bolj pomembna prioriteta kot to kar sem navajal prej. To kar sem vam navedel so politike, ki bi jih morala neka Vlada, ko gre bolje, začeti uvajati. In verjemite mi, da bo Levica dosti bolj odgovorno se ukvarjala z javnim denarjem, ker če sem bil s čim zgrožen, ko sem po mesecu, dveh dojel delovanje tega Državnega zbora je, da se tu noben resno ne ukvarja z javnimi financami, vključno s kohezijskimi sredstvi ne. In to je problem. In to je problem kjer so ljudje pričakovali, da ga bo nova politika reševala. In lahko odkrito rečem, da se je SMC ustrašil odgovornosti nove politike. Seveda so pritiski, lahko jih imenujeva strici iz ozadja, lahko imenujeva lobiji, gospod Brglez jih je pet naštel potem, ko ste bili pol leta v parlamentu, močni. Ampak naša naloga je, da gremo onkraj teh lobijev in da se začnemo ukvarjati z nekimi ključnimi politikami, kar stanovanjska politika in politika javnega potniškega prometa je, / znak za konec razprave/ tudi če na to gledamo in moramo gledati makroekonomsko, ker bi tej ljudje lahko potem to trošili za kaj drugega in bi s tem ustvarjali nova delovna mesta in peneze za vse štiri pa pol blagajne. Žal sem jaz očitno … / izklop mikrofona/ … skoraj edini makroekonomist v tej državi.

Hvala.