Spoštovani predsednik Državnega zbora.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Nekaj je sicer že bilo slišanega, pa le dovolite, da na kratko predstavim tudi mnenje Vlade.

Na podlagi veljavnega zakona o volilni in referendumski kampanji, ZVRK-u, lahko Vlada v referendumski kampanji sodeluje kot organizator referendumske kampanje in za ta namen porabi tudi določan proračunska sredstva. Zakon omejuje višino sredstev, ki jih Vlada nameni za kampanjo na štirikrat manjšo vrednost kot je sicer najvišja dovoljena višina sredstev kampanje za ostale organizatorje referendumske kampanje. Prav tako vlada za referendumsko kampanjo ne more pridobivati drugih sredstev, po drugi strani lahko ostali organizatorji zbirajo sredstva za referendumsko kampanjo od fizičnih oseb in tudi od pravnih osebe zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička. Izrecno določilo je, da Vlada lahko oziroma da je Vlada lahko organizator referendumske kampanje in to določilo je bilo sprejeto na podlagi novele ZVRK-A, in sicer že leta 2011. Vlada se je na podlagi veljavnega ZVRK že večkrat aktivno vključila v referendumsko kampanjo, na primer pri zakonodajnem referendumu o zakonu o malem delu, o zakonu o arhivih, o zakonu o delu na črno in na zakonu o pokojninski reformi. Vlada ni v boljšem položaju kot ostali organizatorji referendumske kampanje, saj je na podlagi zakona vsem udeležencem omogočeno, da lahko na različne načine volivce seznanijo s svojimi argumenti za ali proti zakonu, o katerem se bo odločalo na referendumu.

Vlada vodi politiko države, je odgovorna za stanje na vseh področjih, kar vključuje tudi odgovornost za strateške razvojne projekte države. Tako je Vlada že po naravi stvari ne samo zainteresirana, temveč tudi odgovorna za sprejem in uveljavitev zakonov oziroma rešitev, ki jih predlaga. Potrebno je razlikovati med organizatorjem kampanje, ta ima med drugim pravico udeleževati se soočenj v medijih in seveda tistimi, ki kampanjo financirajo. V skladu z ZVRK so organizatorji referendumske kampanje vse zainteresirane pravne ali fizične osebe. Na podlagi novele ZVRK-B iz leta 2013 pa se referendumska kampanja lahko financiranja le s strani fizičnih oseb in le kot izjema tudi s strani pravnih oseb zasebnega prava, katerih namen ustanovitve ni pridobivanje dobička. Sicer pa je pri referendumski kampanji prepovedano pridobivanje finančnih prispevkov s strani vseh ostalih pravnih oseb.

Z novelo ZVRK-B iz leta 2013 so bila izpolnjena tako priporočilo Računskega sodišča Republike Slovenije, kot GRECO, torej skupine držav proti korupciji pri Svetu Evrope. Novela je zasledovala cilj večje transparentnosti financiranja volilne in referendumske kampanje, spletne objave poročil o financiranju pri AJPES in zagotovitve učinkovitega nadzora nad spoštovanjem določb zakona. GRECO v končnem poročilu med drugim ugotavlja, da je Republika Slovenija z omenjeno novelo pokazala pomemben napredek. Pri pripravi novele pa v postopku posvetovanja z javnostjo tudi ni bilo prejetega nobenega predloga za spremembo členov ZVRK, ki jih navajajo predlagatelji priporočil danes.

Referendumska kampanja kot taka pomeni izvajanje ustavne pravice sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Mnenje Vlade pa je, da je veljavna ureditev referendumske kampanje v ZVRK v skladu z Ustavo Republike Slovenije.

Hvala lepa.