Lep pozdrav. Spoštovane kolegice, kolegi, predsednik, ministrica.
V začetku naj povem, da v naši poslanski skupini nimamo enotnega stališča o podpori interpelacije. Trije je ne bomo podprli, dr. Dobovšek jo bo podprl. In svoje razloge verjamem, da bo obrazložil sam. Sama pa naj povem, da je mi trije ne bomo podprli iz razloga, ker ta interpelacija pravzaprav spremenila ne bi nič. Ministrica in predsednik Vlade, Vlada in celotna koalicija so odgovorni za to, da je stanje v zdravstvu danes takšno, kot je. In z zamenjavo ministrice do konca mandata ne bi bilo prav nič drugače. Tako, da je prav, da ta odgovornost za situacijo, ki je katastrofalna, prevzame najprej ministrica, predsednik Vlade in za tem celotna koalicija.
Imamo pa v naši poslanski skupini enotno stališče, da ministrica ne dela dobro, da so razmere v zdravstvu iz dneva v dan slabše in da so se pod Vlado Mira Cerarja znatno poslabšale. To so dejstva, ki jih potrjujejo številke. Katere številke? Izguba v naših bolnicah so se pred Vlado Mira Cerarja, bile so – dejstvo je – merile v 10 milijonih evrov. Nekaj deset milijonov evrov so znašale izgube. Po treh letih vladanja odgovornosti gospe Milojke Kolar Celarc, znašajo nekaj 100 milijonov. Nekaj 100 milijonov. Razlika je več kot očitna. Vrsta ljudi, ki čakajo na pregled oziroma poseg je tretjino daljša kot pred vašim mandatom. 50 tisoč ljudi čaka na pregled oziroma poseg nedopustno(?) dolgo. Prvič v zgodovini naše države tudi bolniki z rakom čakajo in imajo čakalno dobo in to niso naši podatki. To niso izmišljene besede. Te podatke potrjujejo inštitucije uradne, inštitucije naše države. In tudi od zdravstvene reforme, ki je bila obljubljena, so pravzaprav ostale samo obljube, na žalost. In vse to je žalostna resnica o našem zdravstvenem sistemu, po treh letih vladanja Mira Cerarja, njegove stranke in treh letih dela njegove ministrice. Zdravstvo je sistem, ki ga ljudje čutijo najbolj takrat, ko ga najbolj potrebujejo. To je takrat, ko so bilni. Problemi v našem zdravstvu se kopičijo vrsto let, to je dejstvo in zelo nepravično bi bilo s prstom kazati na ministrico in jo kriviti za vse nakopičene probleme, zelo nepravično. Sama vedno povem, da so oziroma smo za probleme v zdravstvu krivi in odgovorni vsi, ki smo bili kadarkoli del Vlade. Tudi moja Vlada ni naredila dovolj na tem področju. Res pa je, da se je moja Vlada soočala z največjo finančno krizo v zgodovini Slovenije, da smo vse sile usmerili v to, da nismo bankrotirali. Bilo je težko, zahtevno, ampak smo uspeli. Uspeli sami, brez tuje pomoči rešiti državo pred bankrotom. SMC in Miro Cerar, ki so Vlado prevzeli od nas, bi morali nadaljevati, kjer smo mi prenehali oziroma končali in zdravstvo je prav gotovo prva stvar, s katero bi se morali najresneje spopasti. Pa se na žalost niso oziroma se niste. Tri leta ste proučevali in analizirali, da ste na koncu ugotovili nekaj, kar se že dolgo ve. Ta tri leta bi morali nameniti sanaciji in takrat za sanacijo razvoju oziroma reformiranju. Naš zdravstveni sistem pa je po treh letih vašega vladanja šele pri prvi polovički sanacije z zakonom, ki ga ministrica omenja, interventni zakon, kjer boste s 136 milijoni pokrili svoje grehe, ki ste jih naprtili zavodom s povišanjem plač. V reformi oziroma spremembah in razvoju zdravstvenega sistema pa pod to Vlado in to koalicijo lahko samo sanjamo. Kot sem že povedala tudi zamenjava ministrice zadnjega poleta te Vlade ne bi prav nič spremenila. Ta interpelacija je iz tega vidika popolnoma nepotrebna, lahko pa bomo danes še enkrat opozorili na probleme v zdravstvu, ki ste jih ne znate ali pa nočete lotiti. Za mene najbolj šokantno danes ob nastopu ministrice oziroma zagovoru ministrice je to, da pravzaprav zatrjuje, da je naš zdravstveni sistem odločen in v odločni kondiciji. To ljudem, ki po več kot eno leto, več kot dve leti čakajo na določene storitve. To je prav posmeh, to je prav v posmeh tem ljudem.
Če pogledamo koalicijsko pogodbo in področje zdravstva v njej lahko rečem, da je zapisano tisto, kar je potrebno. Problem je samo ta, da narejenega ni nič od tistega, kar ste v koalicijsko pogodbo zapisali. Navedla bom samo dve točki iz te pogodbe. Eno je - podeljevanje koncesij, kjer ste zapisali takole: »Področje koncesij se uredi na način, da se bodo koncesije podeljevale le na podlagi javnih razpisov za določen čas izključno tam, kjer javni zdravstveni zavodi ne morejo zagotavljati zadostnega obsega storitev v skladu s sprejeto mrežo, izenačili bomo, boste pravila za pogoje dela in poslovanje koncesionarjev z javnimi zdravstvenimi zavodi.« Vaš rezultat? Koncesija podeljena brez razpisa in to znancu predsednika Vlade za operacije, ortopedijo, čeprav sploh ni registriran oziroma nima bolnišnične dejavnosti. To je vaša realnost.
Druga točka, ki jo želim omeniti - vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Zapisali ste: »Na novo urediti vodenje, poslovanje ter nadzor javnih zdravstvenih zavodov ter povečati odgovornost direktorjev ter svetov zavodov. Določiti je potrebno znanja s področja menedžmenta, zdravstvene ekonomike, organizacije dela, zakonodaje s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja, področja izvajanja dejavnosti splošnega družbenega pomena itd…, tako za menedžment kot za članstvo v svetih zavodov.« Vaš rezultat? Na vodilna mesta imenujete ljudi brez znanja in kompetenc. Pomembno je samo, da je vaš, to je edini kriterij. Primer, UKC Ljubljana, Bolnišnica Brežice, Bolnišnica Celje in še in še bi lahko naštevala. Skratka, iz afere v afero v zadnjih treh letih.
Zdravje je vrednota, ki je pri večini nas na prvem mestu. Kvalitetne storitve brez dolgih čakalnih vrst so želja vseh naših državljanov. Z vlado Mira Cerarja in z ministrico Milojko Kolar Celarc je koalicija situacijo v zdravstvenem sistemu še poslabšala. Žalostno je, da slabih razmer ne zavedate in še manj, da se z njimi soočate. Vlada Mira Cerarja v treh letih za izboljšanje zdravstvenega sistema ni naredila nič in tako bo ostalo do konca mandata. Nova vlada bo imela veliko odgovornost, da bo vse to, kar čaka uredila. Ne samo nova vlada, nova koalicija bo morala biti bolj odgovorna od te in se zavedati, da samo skupaj samo skupaj in z odgovornimi odločitvami lahko javno zdravstvo naredijo kvalitetno, dostopno in predvsem ne samo posameznikom, ki to lahko plačajo.