Hvala za besedo predsedujoči.

Interpelacija ima pet točk ampak mislim, da je glavni razlog zanjo povzeti v zadnji peti točki. Ta govori o, bom citiral, "odgovornosti zaradi predlogov zakonodaje na področju zdravstva, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo in, ki slabijo slovensko zdravstvo". To mantro poslušamo že cel mandat, iz ust zdravniške zbornice, FIDES in zavarovalniškega združenja. Pomeni pa preprosto tole, zakoni, ki jih predlaga ministrica ogrožajo materialne interese profitno usmerjenih zdravnikov in komercialnih zavarovalnic. Zdravniška zbornica in druge interesne skupine, kot po tekočem traku naročajo pravna mnenja, zato da bi dokazali kršitve evropskega prava. No nobeno od teh mnenj se ne ukvarja z varstvom pravic bolnikov, vsa pa se ukvarjajo s privilegiji koncesionarjev, zdravniških podjetij in zavarovalnic, ki tem ljudem omogočajo črpanj javnih sredstev. Zato je striženje peruti zdravniško-zavarovalniškega lobija v interesu velike večine naših državljank in državljanov.

Poglejmo torej katere pravice ubogih koncesionarjev in še bolj ubogih zavarovalnic so ogrožene; za začetek je ogrožena pravica do svobodne gospodarske pobude; po novem bodo morali koncesionarji delovati na neprofiten način, presežke pa vlagati v razvoj zdravstvene dejavnosti. Če dam konkreten primer, koncesionar Medicor, kjer se zdravi Igor Bavčar, ne bo mogel izplačati dividend svojemu solastniku, ki je ljubljanska nadškofija ampak bo moral ta sredstva preusmeriti v nove kadre, v boljše materialne pogoje.

Ali je takšen ukrep upravičen? Vsekakor. Zdravje ne sme biti blago, in ker koncesionarji ustvarjajo dobičke na račun naših skupnih javnih sredstev, s profiterstvom na račun javnega zdravja. Tudi koristen je takšen ukrep, zato ker se bo presežek uporabila za nabavo zdravstvene opreme recimo, ne pa za denimo na drugi strani luksuzno rezidenco kardinala Rodeta.

Naprej, je ogrožena pravica do zasebne lastnine. To preprosto pomeni, da bodo morali koncesionarji, ki že imajo koncesije, zaposliti zdravstveno osebje in nabaviti medicinsko opremo. No in v kolikor jim to v prihodnjem obdobju ne uspe, bodo koncesije izgubili. Tudi ta ukrep je upravičen. Koncesionarji počrpajo že skoraj 16 % vseh sredstev. Velik del teh koncesij, je bil podeljen brez javnih razpisov dosmrtno, izključno v interesu tega koncesionarja, neoziraje se na dejanske potrebe prebivalstva. In, seveda je takšen ukrep koristen, ker bo med prilagajanjem na nova pravila vsaj del teh nepotrebnih koncesij odpadel. In s tem se bo zmanjšal obseg legalizirane korupcije, ki jo utelešajo koncesije. Za konec so ogrožena tudi upravičena pričakovanja zavarovalnic. Glejte, komercialne zavarovalnice prav tako živijo od legalizirane korupcije, od pobiranja provizij, ki jih zaračunajo državljankam in državljanom. In če bomo vse zdravstvene pravice plačali z javnimi sredstvi, bodo te zavarovalnice izgubile vir zaslužka. Upravičenost ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je sama razvidna. To zavarovanje je nepravično. Upokojenci, delavci na minimalnih plačah, študentje, vsi plačujejo, plačujemo enako premijo kot uradniki, politiki in direktorji z najvišjimi plačami. Tudi koristna je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Skoraj 60 milijonov evrov od premij, ki jih državljani plačujemo za zdravljenje, neupravičeno prestrezajo zavarovalnice v mesto javnega zdravstvenega sistema. Potem si jih pa zavarovalnice izplačujejo kot dobičke oziroma jih porabijo za napihnjene obratovalne stroške, reklame in druge raznorazne reči, ki z zdravjem nimajo nikakršne zveze.

V Levici, skratka, podpiramo cilje zakonodaje, ki jo pripravlja Ministrstvo za zdravje. Stalno sicer sporočamo ministrstvu in koaliciji, da je privatizacija zdravstvenega sistema že tako napredovala, da so potrebni korenitejši ukrepi. Z Zakonom o zdravstveni dejavnosti bi bilo treba bistveno bolj omejiti in na dolgi rok odpraviti koncesije. Prepovedati bi morali status zdravnikov dvoživk in z novim Zakonom o zdravstvenem varstvu predpisati višje prispevke za bogate in kapital. Vse to z enim samim namenom, da izboljšamo zdravje vsakega posameznika, ki ga v slovenski družbi načenja razrast kapitalizma v zdravstvu.

Socialisti pa stalno opozarjamo tudi na to, da delo ministrice za zdravje ni optimalno. Gospa ministrica še vedno ni omogočila zakonite proizvodnje medicinske konoplje in to škodi tako bolnikom kot domačim proizvajalcem. Še vedno ni prepovedala transmaščob v živilih, kar je velik dejavnik tveganja za rakava in srčno-žilna obolenja. Pri Zakonu o lekarniški dejavnosti ste popustili koncesionarjem in omejevali javne lekarne, kar je v nasprotju z vašimi obljubami v koalicijski pogodbi. In navsezadnje ne morem dati roke v ogenj tudi za vse vaše operativne odločitve, vključno s tisto zadnjo glede financiranja koncesionarja MD Medicina. In da ne pozabimo, vi ste kot članica Vlade, gospa ministrica, podprli cel kup škodljivih ukrepov, od davčnih olajšav pri dohodnini za bogate do zamrznitve cen zdravstvenih storitev, navsezadnje tudi odločitev, da se 200 milijonov evrov uporabi za nakup novih Patrij, to je tistih 200 milijonov evrov, ki jih krvavo potrebuje ravno slovenski javni zdravstveni sistem. Ampak poslanci danes ne glasujemo o nezaupnici Vladi, temveč o sklepu, da se razreši ministrico za zdravje. Najboljša točka premisleka za začetek iskanja odgovora o tem glasovanju je vprašanje, kaj bi se zgodilo, če Državni zbor danes odstavi Milojko Kolar Celarc. Jaz mislim, da se čakalne dobe na ta račun ne bi skrajšale niti za milimeter. In ravno tako se razmere na otroški srčni kirurgiji ne bi izboljšale niti malo. Sem pa prepričan, da bi v vodo padlo tako omejevanje koncesij kot tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V vsej tej Vladi in koaliciji ne vidim niti enega politika, ki bi razumel, kako pomembni so ti ukrepi. In najbrž je vsem jasno, da tega ne bo naredil, recimo, gospod Tomaž Gantar iz Desusa, če bi še enkrat postal minister. Nespoštovanje, reforma aktualna reforma, skromna morda preskromna stoji ali pade na Milojki Kolar Celarc. In zato poslanci Levice te interpelacije ne bomo podprli. Vložili so jo mogoče v Slovenski demokratski stranki, ampak napisal jo je zdravniško zavarovalniški lobi. In kdor obravnava zdravje kot gospodarsko panogo, ni prijatelj ljudstva in s tem tudi naš prijatelj ne more biti. Hvala.