Najlepša hvala za besedo. Spoštovani poslanci, seveda vsi, ki spremljate preko TV ekranov to sejo.

Natanko pred letom dni smo v Slovenski demokratski stranki vložili prvo interpelacijo zoper ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Nekateri, torej danes, leto dni po prvi interpelaciji, druga interpelacija. Nekateri boste rekli, da je to prepozno. Drugi, da ta ministrica, torej gospa Milojka Kolar Celarc ne bi nikoli smela biti ministrica za zdravje. Tretji, bolje, da ministrica sama odstopi, kajti povečanje, poglabljanje krize v zdravstvu naša država ne bo prenesla v nadaljevanju. Težko pa najdemo koga, ki bi dejal, da je ministrica Milojka Kolar Celarc, da dela dobro in da je prava oseba na tem ministrstvu. Predsednik Vlade je pred letom dni seveda zelo trdno stal za to ministrico in jo tudi branil na novinarskih konferencah, danes pa je pomenljivo tiho. V tem pa je tudi, moram reči, zelo zanimivo, da je besedilo interpelacije v varovanem predalu Državnega zbora. To pomeni, da ni dostopnost javnosti, na kar smo v Slovenski demokratski stranki na to odločitev predsednika Državnega zbora, da interpelacijo, besedilo interpelacije zapre za javnost, tudi protestirali. Namreč, gre za objavo dveh imen v samem besedilu in sicer imen gospoda Smiljića in dr. Mazića, ki so javnosti zelo dobro znane iz afer iz UKC Ljubljana. In te navedbe imen se uporabljajo dandanes oziroma v vseh medijih. Torej v besedilu interpelacije, pa nedovoljeno.

Ampak, kakorkoli, tisti, ki so želeli, seveda so si besedilo interpelacije prebrali in upam tudi, da so si to vsaj prebrali poslanci. Jaz moram reči, da preden sem začela mandat sem nekako poznala zdravstvo samo s stališča pacienta, to pomeni, čakanje v dolgih vrstah, prositi, da prideš na vrsto takrat, kot ti pripada po pacientovih pravicah. O zaslužkarjih v zdravstvu moram reči, da se mi je zdelo, da pretiravajo nekateri. Veljala je še vedno tista fama, da so zdravniki bogovi v belem, to je še od starih staršev, češ, zdravniki so nedotakljivi. Danes pa, ko več kot tri leta spremljam zdravstveni sistem in sem govorila, mislim, da s skoraj vsemi predstavniki akterjev v zdravstvenem sistemu, verjamem in vem, da si slovenski državljani ne zaslužimo zdravstvenega sistema, ki znotraj samega sebe dovoljuje vedno večje razraščanje korupcije, kjer se podaljšujejo čakalne dobe, pospešuje se odhod mladih zdravnikov v tujino, pa tudi bolnikov, in pojavlja se vedno več humanitarnih akcij, kjer se zbira denar za tiste, ki želijo imeti normalno zdravstveno obravnavo. Torej, definitivno ni normalno, da pacienti čakajo na prve preglede dlje, kot je dopustno po Zakonu o pacientovih pravicah, najmanj, in da se je korupcija v zdravstvu razbohotila čez vse meje in zdaj z določenimi zakoni in ukrepi ministrica Milojka Kolar Celarc to korupcijo celo podpira oziroma jo legalizira. Nenazadnje, zdravniki niso bogovi v belem, kot je zapisala ena izmed zdravnic na socialnem omrežju: »Biti zdravnik danes več ni nič božanskega oziroma je zelo trdo delo.« In mislim, da se tega vsi dobro zavedamo.

Pred volitvami je takrat še Stranka Mira Cerarja pod fasado novega obraza obljubljala, da bo spremenila življenje ljudi v Sloveniji, da bodo državljani začutili njihove spremembe skozi blaginjo, ki jo bodo dobili pod njihovo oblastjo. Ko jim nov obraz Mira Cerarja ni več služil, so spremenili ime v Stranko modernega centra in predsednik Vlade je dejal takole: »Naša Vlada ima vizijo slovenskega zdravstva v prihodnosti. Moramo zagotoviti boljšo oskrbo, ob tem pa se zavedamo, da imamo mnogo dobrih zdravnikov in vseh drugih zdravstvenih delavcev. Ministrica je v stiku z njimi na vseh ravneh, tudi sam sem že obiskal toliko bolnišnic in zdravstvenih centrov, da vem, v kakšnem stanju so.« No, o stiku ministrice z zdravstvenimi ustanovami bi lahko marsikaj povedala. Ministrica se seveda zelo rada slika ob otvoritvah zdravstvenih domov in ob dogodkih, ki pomenijo neko pridobitev za določen kraj; ko pa pride do problema, pa ministrice nikjer ni. Spomnite se, kdaj je bila ministrica v UKC Ljubljana - takrat, ko je dajala podporo dvema novima direktorjema, od katerih je eden klavrno končal zelo hitro, drugi pa je tudi na tej poti. Ni pa je bilo, recimo, takrat, ko so na Onkološkem inštitutu ponovno v ceveh ugotovili določene delce, ki vplivajo na zdravje bolnikov; ni je bilo poleti, ko so zdravniki in pacienti bili v UKC Ljubljana brez klimatskih naprav. Takrat ministrice ni, ko prihaja do teh težav v različnih bolnišnicah. Za Mira Cerarja težko rečemo, da je bil kje, jaz namreč v medijih nisem zasledila, da bi imel toliko obiskov v bolnišnicah in zdravstvenih centrih, da bi vedel, v kakšnem stanju je naš zdravstveni sistem. Leto nazaj pri prvi interpelaciji je dejal: »Imamo afere, korupcije in dolge čakalne vrste, zato potrebujemo tudi podporo javnosti, da naše zdravstvo izboljšamo.« Na tem mestu sporočamo predsedniku Vlade in ministrici, da so podporo javnosti imeli. Danes nič več, zato tudi ta interpelacija, ki je interpelacija ministrice za zdravje zaradi soodgovornosti za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu, odgovornosti za podaljšanje neurejenega stanja na Pediatrični kliniki, odgovornosti za neučinkovito reševanje problema čakalnih dob, soodgovornosti za slabo poslovanje in vedno večjo zadolženost javnih zdravstvenih zavodov in odgovornost zaradi predlogov zakonodaje na področju zdravstva, ki je v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo in ki slabi slovensko zdravstvo.

Torej, koalicija je obljubljala izboljšave na področju javnega zdravstva, krepitev javnega zdravstva, upoštevanje finančne vzdržnosti s poudarkom na ohranitvi s pravicami čim bolj polnega obveznega zdravstvenega zavarovanja in jasnejše ločitve izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti. Danes je torej prvo, zaradi česar je interpelirana ministrica, soodgovornost za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu. Ministrica je v svoj zagovor, češ da se spopada s korupcijo v zdravstvu dejala, da kot ministrica odločno vztraja na načelu ničelne tolerance do korupcije zato so v delu ministrstva ter delovnih skupinah in komisijah v katerih sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki predvsem seveda strokovnjaki s področja zdravstva uvedli sistem prijavljanja možnega oziroma dejanskega konflikta interesov ter izločitev teh posameznikov iz sodelovanja ali odločanja.

No pa poglejmo kako te besede ministrice držijo na enem samem primeru, ki je dovolj zgovoren, lahko vam jih naštejem še nekaj, mogoče kasneje v razpravi. To je primer gospoda Petra Požuna, na Komisiji Državnega sveta za socialno varstvo in podpisuje mnenje te komisije, ker je seveda predsednik te komisije. Gospod Peter Požun je poslovni direktor ginekološke klinike Ljubljana. Gospod Peter Požun je angažiran s strani ministrstva v obsegu 985 ur za svetovanje na področju priprave in implementacije spremenjene zdravstvene zakonodaje. In, gospod Peter Požun je tudi vodja odbora za zdravstvo pri stranki SMC, katerega članica je tudi ministrica. Torej, gospod Peter Požun je multipla osebnost; je namreč strankarsko narejen ministrici za zdravje, saj v okviru SMC daje politična izhodišča za pisanje zakonov. Je na plačilni listi na Ministrstvu za zdravje, kjer piše zakone, po svojem lastnem, po prejšnjem seveda strankarskem navodilu. In je državni svetnik, kjer podaja mnenja o zakonu, ki ga je prej sam napisal.

Torej, jaz na tem mestu se sprašujem pa seveda tudi ministrico in predsednika Vlade, ali ste potem prijavili možen oziroma dejanski konflikt interesov? To je ena izmed recimo samo primerov, kako spoštujejo torej tisto, kar govorijo glede preprečevanja korupcije in pa navzkrižja interesov na Ministrstvu za zdravje in največji koalicijski stranki.

Druga zadeva je seveda program ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije v obdobju 2015–2016, o čemer seveda govori ničelna toleranca do korupcije. Ta program je sprejela Vlada Republike Slovenije, januarja 2015. V ta program preprečevanja korupcije ministrica šteje oziroma govori, da je največji ukrep, so ukrepi centraliziranja in javnega naročanja v javnem zdravstvu. Torej dvoletni programi skupnega javnega naročila, tako da bomo vsi vedeli za kaj gre.

Zdaj, kako pa potekajo ta skupna javna naročila v zdravstvu so le primer, bom rekla spet tistega, kar ministrica nenehno v javnosti ponavlja, torej plenice in rokavice in igle in tako naprej. Ti razpisi so bili objavljeni in skupna javna naročila leta 2015, ena 2016, za zdravila 2015… In ta skupna javna naročila čudežno nikakor ne moremo spraviti oziroma ministrica in Ministrstvo za javno upravo, da bi v bistvu prišli do zaključka, torej do podpisov pogodb. Rezultatov še ni, čeprav je ministrica že leta 2016 govorila, da so privarčevali 20 % glede na današnje stanje in tako naprej. Vendar, javna naročila še vedno niso končana. Je pa v zaključni fazi oziroma končan recimo skupno javno naročilo za žilne opornice. Gospa ministrica oziroma njeni predstavniki so imeli prejšnji teden novinarsko konferenco, kjer so povedali, da je to skupno javno naročilo le primer, kako se skupna javna naročila lahko izvedejo zelo hitro, učinkovito in tako naprej, da je strokovna komisija pripravila takšne kriterije, da ni bilo nobene pripombe, nobene revizije, ničesar.

Pojavi se pa nekaj, ministrica… Tam strokovna komisija določi najvišjo možno ceno za žilne opornice v določenih sklopih, mislim da jih je po 6 in dobavitelji dajo višjo ceno, kot je kriterij v samem skupnem javnem naročilu, torej najvišja cena. In, kaj izjavi ministrstvo takoj po odpiranju pogodb? Da s temi dobavitelji bomo šli pa v pogajanja. Moram reči, da je že to prva napaka, ki je bila storjena in pokazala kako na ministrstvu v bistvu sploh ne vedo, kaj so zapisali v same kriterije, da je kriterij najvišja cena. Torej, to.

Ko pa smo bili na novinarski konferenci pa se je zgodil, moram reči da eden največjih, jaz bom rekla sramot za Ministrstvo za zdravje oziroma same ministrice, sicer je tam ni bilo, bil je gospod Glažar. Namreč, kako naj bi Vlada reagirala v teh primerih in kako bi naj Vlada torej postopala v nadaljevanju ni podalo ministrstvo, ampak zdravnik, ki je član strokovne komisije, je podal kako naj Vlada reagira. Tam smo slišali odgovor potem Vlade oziroma dodatek češ naredili bomo vse, bomo prijavili dobavitelje tudi proizvajalcem, da ne spoštujejo evropskih cen itd. in da se ministrica nenehno že od kar je na ministrstvu bilateralno pogovarja z drugimi državami, ki so v podobnem primeru, ki preplačujejo material in za katere ne velja evropski trg, torej se pogovarja bilateralno, da bi ukrepala. Če bi ministrica res opravljala te pogovore z drugimi državami, če sama ve, da za Slovenijo po besedah, ki so bile tam izrečene, ne velja evropski trg, potem mislim, da je bil to čas, da ministrica prijavi na evropsko komisijo že davno davno nazaj. Iz tega se lahko naučimo, da ministrstvo sicer, kot je bilo rečeno, že tri ali dve leti proučuje zadeve glede preplačevanja materiala, stori pa popolnoma nič. Torej ščiti same dobavitelje in preplačevanje materiala in s tem tudi korupcijo v zdravstvu. Veliko je bilo narejenega na preiskovalni komisiji za zdravstvo, kjer je bilo veliko zaslišanih prič, kjer se je dokazalo oziroma pokazalo, da so bolnišnice delovale negospodarno, da se je preplačeval material itd., da ne bom na tem mestu toliko naštevala, ker lahko potem tudi v razpravi kaj povem. Vendar ministrstvo odgovarja samo s skupnimi javnimi naročili, ki kot kaže oziroma je jasno, da niso uspešna. Ne reagira pa na izjave pred preiskovalno komisijo in se dela v bistvu nevedne češ, da ministrica pač ni odgovorna za te zadeve za preprečevanje materiala in za vse te zadeve.

Naredili so bazo, register cen za material, ampak to je tudi vse. Bolnišnice po tem registru niso znižale cen. Bolnišnice še vedno plačujejo tako kot prej. Torej ministrstvo z ukrepi samo na papirju v resnici oziroma v realnosti pa ostaja stvar drugačna. Torej ukrepi, ki se izvajajo na tem področju so le pesek v oči javnosti češ nekaj delamo, v bistvu pa stvari tečejo zadaj popolnoma enako kot pred tem.

Seveda zaradi preplačevanja materiala, to je en del, prihaja tudi do večje zadolženosti v javnih zdravstvenih zavodih. Ministrici očitamo tudi soodgovornost za slabo poslovanje in vedno večjo zadolženost javnih zdravstvenih zavodov. Lani so imele bolnišnice 57 milijonov več denarja glede na leto 2015 za 4 %, vendar pa so tudi lani bolnišnice povečale odhodke za 90 milijonov glede na 2015. Ob koncu leta 2016 so imele bolnišnice več kot 36 milijonov evrov izgube. S 1. 1. 2017 so se cene zdravstvenih storitev znižale za 2,16 in to pomeni tudi rast neporavnanih zapadlih obveznosti, ki so na dan 31. 3. 2017 znašale 125,8 milijonov evrov.

Gospa ministrica, v interpelaciji na koncu najavljate, da so naši podatki osnovani na govorica oziroma naša interpelacija na govoricah, na lažnih podatkih. To so podatki, ki so bili podani na Odboru za zdravstvo s strani ZZZS. In največji razlogi za poslabšanje poslovanja so iz naslovov plač, napredovanja 1. 12. 2015, napredovanje 1. 12. 2016, dvig plačnih razredov 1. 9. 2016. Gre za 44 milijonov letno, ki se morajo nameniti za plače in 88 milijonov v dveh letih, kar pomeni, da dve tretjini izgub v letih 2015, 2016 ste naredili vi, ministrica. Sprostili ste varčevalne ukrepe. Razumem da so zdravniki, medicinske sestre itd. verjetno preslabo plačani, vendar, ministrica, vi ste ob podpisu z sindikatom FIDES s sprostitvijo varčevalnih ukrepov takrat dejali, da ta podpis sporazuma ne bo imel vpliva na finance oziroma nobenih finančnih posledic. Dejali ste, da denar boste že našli za to in našli ste ga očitno v interventnem zakonu, kjer boste 136 milijonov namenili v bolnišnice, ki so do 31. 12. Izkazale presežek odhodkov nad prihodki. Ustanovili boste sanacijske odbore, v katerih bodo predstavniki, ki so ustvarili izgube slabo poslovali, zdaj pa bodo svetovali in sanirali te izgube, ki so jih sami naredili. Jaz mislim, da je vsem jasno, da en tak primer se je že zgodil, to je bilo pri bankah. In gospod Glažar je na novinarski konferenci dejal, da mi nismo banana republika, očitno pa imamo banana ministrstvo. V sanacijske odbore daste tistega, ki je ustvaril izgube, potem druge besede skorajda nimam zato.

Ampak to smo že slišali, torej gospod Kopač, generalni direktor UKC Ljubljana je ob lanskoletni izgubi dejal, da pač, če smo sanirali banke, naj država še sanira tudi zdravstvo. Ta isti gospod Kopač, ki ste ga imenovali za generalnega direktorja UKC z vso vašo podporo, tudi s slikanjem, pred vhodom v UKC, je ustvaril izgubo v enem letu s 6 milijonov konec leta 2015 na 25 milijonov konec leta 2016. In po za zadnjih podatkih, torej sledi leta 2017 malo manj kot 100 milijonov. Ministrstvo ne reagira na nobena opozorila, jaz mislim, da v Državnem zboru je bilo kar nekaj sklicanih sej na to temo. Popolnoma nič, pravi, bomo sanirali, ni tako hudo, izgube so obvladljive in tako naprej. Čakali ste, da se nabere dolg v UKC Ljubljana 100 milijonov, čakali ste, da se naberejo dolgovi v drugih bolnišnicah in zdaj dobavitelji zahtevajo denar. Dobavitelji v bistvu nekako bolnišnice tudi izsiljujejo, češ, če ne bo denarja, ne bo dobave in zdaj ta interventni zakon. Interventni zakon, torej 136 milijonov brez tega, da bi bolnišnice pripravile sanacijske programe naprej - v UKC Ljubljana ste celo dvakrat zavrnili. Se spomnim, ko sem sama predlagala sanacijo enega javnega zavoda oziroma prosila občino za denar so mi najprej rekli, pripravi program, kako bodo zadeve šle naprej, pokaži, da dodatnih izgub ne bo in potem bo denar tukaj, 136 milijonov ne da bi Ministrstvo za zdravje pripravilo nadaljnje ukrepe, to pomeni, da se bodo storitve povišale, torej cene storitev povišale, dali kakršnekoli ukrepe, navodila javnim zavodom, nič. 136 milijonov, ki pa lahko pomenijo tudi, da po evropski zakonodaji pomeni tudi nedovoljeno državno pomoč.

Namreč, zdravstvena dejavnost v Sloveniji se smatra kot gospodarska dejavnost, po trenutni veljavni zakonodaji. In torej zato, ker bolnišnice in drugi izvajalci zdravstvenih storitev svoje storitve opravljajo v zameno za plačilo bodisi neposredno bolnikov, bodisi preko njihovega zavarovanja. In v teh primerih, torej to je naš zdravstveni sistem, deluje tako, gre za gospodarsko dejavnost in zato je potrebno upoštevati 107. člen Pogodbe o delovanju Evropske komisije, ko govori o nedovoljeni državni pomoči. Včeraj na odboru je bilo to zavrnjeno, češ da strašimo ljudi in da smo ne vem, ne bom uporabila besede, ampak ministrica za finance mislim, da je zelo dobro prisluhnila in se tudi vprašala, kaj v bistvu je na tem oziroma ali bi bilo bolje počakati odgovore Evropske unije glede nedovoljene državne pomoči.

Drugi ukrep, ki je zaradi negativnih stanj je pa združevanje javnih zavodov. Ministrica je na vrat na nos želela združiti Topolšico z bolnišnico Celje. Obe dve bolnišnici v velikih dolgovih, ena bolj, ena manj. Ideja pač je bila in to sem že povedala ekonomija Mira Cerarja deluje, da pač minus in minus je plus v matematiki, ampak tukaj pač ne bo šlo. Če združite javni zavod, ki ima minus z drugim, ki se prav tako ukvarja s težavami v poslovanju je zelo težko, da boste dobili pozitivno, seveda, če ne daste novega, svežega denarja z interventnim zakonom, tudi(?). Torej združevanje javnih zavodov bo spet brez finančnih konstrukcij, brez vsebinskih predlogov, brez, torej na odboru se je ugotovilo, ko smo to obravnavali, da enostavno ministrstvo nima odgovora, kakšne bodo, kakšne so finančne in vsebinske konstrukcije, kakšne so posledice za zaposlene, kakšne so posledice za te javne zavode. Torej takšne ukrepe, "ad hoc" ukrepe, ki jih uvaja ministrica oziroma jih želi uvesti v naš zdravstveni sistem, seveda poglabljajo tudi krizo v državi oziroma na samem, seveda pa na samem zdravstvenem sistemu. In denar, ki ga nameravate, torej 136 milijonov nameniti za sanacijo bolnišnic v smislu poplačila zapadlih terjatev, ta denar ne bo skrajšal niti ene čakalne vrste, zato ne bo niti en pacient prej na vrsti, torej ne bo prinesel tistega, kar obljubljate, skrajšanja čakalnih dob. Zato ste, ministrica, odgovorni za neučinkovito reševanje problema čakalnih dob. Ministrstvo oziroma Vlada je sprejela dva ukrepa, najprej leta 2016, ko je namenila 7,9 milijona za skrajševanje čakalnih dob, in potem še aprila letos, ko je namenila 36 milijonov za leti 2017 in 2018 za skrajševanje čakalnih dob. Ta denar in ti ukrepi naj bi prinesli torej skrajševanje čakalnih dob, gospa ministrica, rezultati so pa popolnoma drugačni, kot vi želite prikazati. V letu 2016 je bila realizacija tega vašega projekta 74 %, v UKC Ljubljana 19 %, realizacija po pol leta letos je pa 20 %. Nekatere javne bolnišnice, ki ste jim namenili največ EDP, torej izvajanje enkratnega dodatnega programa, niso sposobne izvesti niti ene operacije. In seveda zato prihaja spet do takšnih ad hoc rešitev in prestavljanje teh EDP na koncesionarje ali zasebnike, kar razburja javnost, ampak o tem kasneje.

Na dan 1. 8. 2017 je čakalo nedopustno dolgo 224.420 pacientov, od tega jih je 22 % čakalo nedopustno dolgo. Če primerjamo podatke september 2014 - avgust 2017, to je v času vašega mandata, število čakajočih se je povečalo za 25 %, število čakajočih nad dopustno dolgo pa za 52 %. Če gledamo podatke NIJZ za mesec julij, je v mesecu juliju naraslo za 13 specialističnih ambulant /?/, na prvi pregled je čakalo za 15 % več kot junija, avgusta pa za 19 % več kot julija. Torej to, da čakajo za prvi pregled nedopustno dolgo, se iz meseca v mesec povečuje. Enako velja za zdravstvene storitve, kjer se prav tako povečuje procent tistih, ki čakajo nedopustno dolgo. Torej, realizacija programa oziroma projekta skrajševanja čakalnih dob je v bistvu denar za tisto, kar potem ni realizirano oziroma se realizira v zelo majhnem procentu, in je to za moje pojme v nekaterih primerih, grobo rečeno, stran vržen denar.

Torej, ministrica dovoljuje neurejen, nedelujoč sistem, ob tem pa dovoljuje javno pranje umazanega perila zdravnikov in vodstev bolnišnic, seveda gre za primer Pediatrične klinike, ki je eden izmed primerov. Torej odgovornost za podaljšanje neurejenega stanja na Pediatrični kliniki, ministrica, tudi zato interpelacija. Ministrica je v odgovoru napisala, da to področje spremlja že od leta 2012. Ne boste verjeli, še preden je postala ministrica, se je ta ministrica, Milojka Kolar Celarc, ukvarjala s Pediatrično kliniko, do danes pa v njenem mandatu ni rešitve. Vse, kar je, zahteva odstop generalnega direktorja, strokovne direktorice, vmešava se - kar je bilo povedano tudi v javnosti s strani strokovne direktorice - v odločitve vodstva bolnišnice, hkrati pa poslancem in javnosti govori, da nima pristojnosti, ker ima to pristojnost svet zavoda. V svetu zavoda, ponavljam že ne vem kolikokrat, ima Vlada šest predstavnikov in preko sveta zavoda bi ministrica lahko ukrepala tudi drugače, torej, da bi to dejavnost oziroma to področje rešila hitreje. Nedopustno je, da se na plečih najmlajših bolnikov pere umazano perilo v javnosti in da ministrica to dovoljuje in ne reagira na mednarodno poročilo, ki je bilo v njenem mandatu podano javnosti, in zdaj krivi UKC Ljubljana, da ni izvedel prvih dveh točk iz strategije nacionalnega centra, ni vzpostavila in ni podpisala pogodb s tujimi centri. Ne vem, kaj ste čakali, ministrica, tako dolgo. Namreč, ta datum za UKC je bil decembra 2016, vi pa imate zelo dolg reakcijski čas, ker potem ste čakali več kot pol leta, da ste preko sveta zavoda sodili programski svet, ki bi naj to reševal. Torej, dopuščate, da se na pediatrični kliniki dogajajo stvari, ki se ne bi smele.

In seveda, ministrica odgovorni ste tudi za zakonodajo ki je prepozna in zakonodajo, torej ki zamuja in zakonodajo, ki je v nasprotju, bom rekla, z evropskimi standardi oziroma z evropsko zakonodajo in v zakonodaji, ki jo sprejemate po nujnem postopku, zakonodaji, kjer vam nasprotuje večina strokovne javnosti ali kar vsa strokovna javnost. Recimo, zakonodaja o pacientovih pravicah, kjer ste v členu, ki določa, da morajo biti čakalne dobe, število čakajočih in tako naprej, torej po stopnji nujnosti pričakovane čakalne dobe, po stopnji nujnosti da ne bom vsega naštevala, ste ta člen umaknili torej ne bo več javnih podatkov o številu čakajočih. Torej, javnost ne bo videla koliko je število čakajočih in s tem seveda boste tudi EDP lahko še bolj netransparentno podeljevali.

Da ne govorim o eNaročanju, ki ne deluje, kar nekaj primerov vam bom danes še povedala in, tako da so to ene izmed zadev.

Druga je Zakon o zdravstveni dejavnosti, kjer omejujete koncesionarje, ki so del javnega zdravstva v Sloveniji še vedno. Lekarniški zakon, kjer vam predstavnik Lekarniške zbornice pove, da zakona ne bo spoštoval, ker če ga bo, potem zdravil ne bo v lekarnah. Potem Zakon o zdravniški službi, kjer ste s tem zakonom pospešili odhod mladih zdravnikov v tujino in mladi ne bodo mogli biti več nosilci zdravstvene dejavnosti, tako kot je bilo do sedaj oziroma ne tako hitro. Torej Milojka Kolar Celarc trdi, da zdravstvo ni bila prioriteta nobene od dosedanje Vlade, torej nobenih ministrov do sedaj, nobene Vlade, po njenih besedah v 23 letih je bilo toliko škode narejene, da ta ministrica rabi kar dva mandata, da bo škodo tudi sanirala. Jaz upam oziroma vem, da dva mandata ministrice ne boste, že ta mandat do danes je predolga doba in že ta mandat je naredil skorajda več škode kot prejšnji ministri v 23 letih.

Gospa ministrica, državljanke in državljani, čutijo vaše delo na lastni koži, čutijo krizo v zdravstvu na lastni koži in v besedilu interpelacije smo prikazali z argumenti in številkami in tudi danes bomo s številkami podkrepili, da te naše trditve torej tudi držijo. In besedilo interpelacije ni osnovano na govoricah in populističnih izjavah, populistične izjave, gospa ministrica, dajete vi, ko govorite, da naš zdravstveni sistem, da je zelo dober, dobro deluje in da bolniki to vedo in da je kakovost na najvišji možni ravni kar je lahko. Jaz verjamem in pa tudi državljani, da je kakovost lahko še višja in da lahko naš zdravstveni sistem veliko boljši. Seveda, z drugim ministrom na tem mestu.

Hvala.