Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik, gospa ministrica, poslanke in poslanci!

Cilj Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah je zagotoviti transparentnost, boljše upravljanje čakalnih seznamov in čakalnih dob ter zagotavljanje pacientovih pravic in obveznosti.

Kot je bilo že neštetokrat povedano, novela Zakona o pacientovih pravicah neposredno ne skrajšuje čakalnih dob, temveč s spremembami ureja nekatere podrobnosti. Prva taka je transparentnost pri vodenju čakalnih seznamov, boljši nadzor vodenja teh seznamov ter odgovornost tako izvajalcev kot pacientov pri naročanju. Naj izpostavim samo nekatere spremembe členov. Čakalne dobe - z novelo zakona se neposredno ne skrajšuje čakalnih dob, temveč se jih samo ureja. Uvaja se namreč načrtovano elektronsko vodenje čakalnih seznamov ter elektronski način uvrščanja na seznam in črtanja s seznama ter način informiranja pacientov. Nekateri že sedaj uporabljajo eNapotnico, eNaročanje, uporablja se že kar nekaj časa eRecept in ta sprememba pomeni zanje le dopolnitev njihovemu delu. Za tiste druge pa to pomeni novost, ki bo optimizirala njihovo delo in hkrati omogočila preglednost celotnega sistema na nacionalni ravni. Dovolite, da naštejem nekaj primerov dobre prakse tako v zdravstvenih domovih kot v bolnišnicah, kjer so z informacijsko tehnologijo poenostavimo komunikacijo. En tak primer je zdravstveni dom Sežana, ki je s programom gospodar zdravja aktivno vključil tudi paciente pri svojem zdravljenju. Tudi tak primer sta Bolnišnica Izola in Jesenice, ki sta avtomatizirala sprejem in obveščanje bolnikov z vrstomatom in tako poenostavili nadzor nad čakalno vrsto in odpravili nepotrebno čakanje. In še bi lahko naštevala.

Tretje tako poglavje je čakalni čas. Usklajevanje in razprava širše javnosti predloga zakona o pacientovih pravicah je privedla tudi do dopolnitve členov, ki se nanašajo na čakalni čas kateri na vseh treh ravneh izvajanja zdravstvene dejavnosti ne sme biti daljši od 30 minut. To zakonsko omejitev na 30 minut nikakor ni nerealen ukrep, kot ga želijo prikazati nekateri, saj je že sedaj možno to omejitev dosegati a le z dobro organizacijo delovnega časa in z odgovornostjo do pacientov. Bodimo iskreni, prevečkrat in marsikdaj po nepotrebnem pacienti čakajo pred ambulanto in so zato tudi nezadovoljni.

No, in še nekaj besed o drugem mnenju. Ena od zahtev deležnikov pri obravnavi mnenj je tudi ureditev uveljavljanja pravice do drugega mnenja, ki v predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja trenutno ni urejena in v smislu financiranja ni krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja kot samostojna zdravstvena pravica. Trenutno velja, da pravico do drugega mnenja pridobi pacient kot samoplačnik kadarkoli, kjerkoli in kolikorkrat si to želi. Brezplačno drugo mnenje pa le pri tistem izvajalcu pri katerem se pacient zdravi v okviru obravnave in se zavodu za zdravstveno zavarovanje ne zaračunava. To s to novelo zakona spreminjamo. Zardi uveljavljanja pravice pacientov do strokovne in kakovostne zdravstvene obravnave se do sprejema novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v noveli zakona o pacientovih pravicah natančneje določa slednje; pacient lahko sam izbere zdravnika, ki mu bo podal drugo mnenje na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti. Zdravnik lahko poda drugo mnenje na podlagi obstoječe zdravstvene dokumentacije po pregledu pacienta oziroma po opravljenih dodatnih preiskavah. Z novelo zakona se uvajajo še nekatere manjše spremembe in dopolnitve, ki so se pokazale smiselno, kot so posebni varovalni ukrep, pogoji za imenovanje zastopnika pacientovih pravic, trajanje v naprej izraženi volji pacienta, prednostna obravnava sodišča ob nastanku hujše telesne poškodbe, invalidnosti ali pa smrti pacienta. Novela zakona bo imela pozitivne učinke na naš zdravstveni sistem in zato mislimo, da je prav, da se ta zakon podpre.

Hvala.