Hvala lepa.

Spoštovani poslanec Tonin! Če odmislim tisti zadnji del vaše pripombe, bi odgovoril na vprašanje.

Namen ureditve iz leta 2013, po mojih podatkih, ki so iz leta 2013, je bil administrativna poenostavitev, kot ste rekli, ugotavljanja in izpolnjevanja davčnih obveznosti. Analiza obstoječega stanja pa je pokazala, da so obstoječi sistem pogosto na neprimeren način izrabljali za zniževanje davčnih obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, je prihajalo torej do neprimernih načinov izrabe ali celo zlorabe in je bilo zaznati dodatne pritiske na prekarizacijo trga dela, kar zagotovo ni bil namen sistema ob njegovi vzpostavitvi. Vse naštete zaznave vplivajo na izkrivljanje konkurenčnega položaja med podjetji na trgu, na socialno varnost posameznika ter na javno-finančne prilive, kar po mnenju Ministrstva za finance terja odziv in ustrezno ukrepanje. In zato Ministrstvo za finance pripravlja, s pooblastilom Vlade seveda, spremembe oziroma rešitve za to zadevo. In naj takoj povem, da seveda predloge sprememb te davčne zakonodaje bomo javnosti predstavili predvidoma še v tem mesecu. In zato bodo imeli vsi zainteresirani deležniki možnost, da se do teh rešitev ustrezno opredelijo.

Bi pa rad izrecno poudaril, da po ocenah Ministrstva za finance bi bilo s tem novim pristopom, ki ga predlagamo, ki bo seveda v javno razpravo šel, okoli 77 % zavezancev manj obremenjenih kot sedaj. Ampak, če povem, kakšne so spremembe oziroma rešitve. Gre za takšne rešitve, ki ne bodo pomenile, da bi se sistem kaj bolj zakompliciral, kot temu rečemo po ljudsko, kajti res je, takrat se je, leta 2013, s tem dosegla neka poenostavitev. Pač pa gre za to, da se v večji meri upošteva ekonomska moč zavezanca in s tem pravičnost sistema, in da se omejijo, kot sem rekel, in preprečijo zaznane zlorabe.

Nove rešitve naj bi vzpostavile čim bolj enake pogoje za vstop v sistem normiranih odhodkov, ne glede na razlike med posameznimi zavezanci, kot so denimo posameznikov osebni dohodkovni položaj. S tem se bi zagotovila večja pravičnost obdavčitve, predvsem za male poslovne subjekte, ki jim je dohodek iz dejavnosti edini vir prihodka. In to se bo zagotovilo na način, da bodo zavezanci vključeni v dohodninsko lestvico, pri tem pa se jim bo sočasno omogočilo tudi možnost uveljavljanja splošne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane.

Torej, mnogi subjekti v okviru gospodarstva, ki bodo seveda tudi sodelovali v tej razpravi, tudi mnogi gospodarstveniki, načelno tudi Gospodarska zbornica, so v tem hipu naklonjeni takšnim spremembam, seveda pa bo o tem treba opraviti celovito razpravo, da bo potem seveda stvar sprejemljiva tudi na zakonodajni ravni. In naj poudarim ponovno, da bo predlog sprememb dan v to javno razpravo predvidoma še ta mesec, in jaz verjamem, da se bo skozi to razpravo izkristaliziralo, ali želimo na ta način, kot je predlagan, doseči bolj pravično, pregledno obdavčitev s seveda temi ugodnimi učinki za več kot 70 % zavezancev in seveda z možnostjo splošne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane, kot sem omenil.

Toliko, hvala lepa.