Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 30. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Jasna Murgel, Violeta Tomić, gospa Suzana Lep Šimenko od 16. ure dalje, gospa Nada Brinovšek od 16. ure dalje, gospa Jelka Godec od 16.30 ure dalje, gospod Kamal Izidor Shaker, dr. László Göncz po 14. uri, gospod Franc Breznik, gospod Marijan Pojbič, gospod Matjaž Nemec od 20.30 dalje, mag. Matej Tonin od 20.30 dalje in dr. Franc Trček od 19.30 dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Preden pričnemo z nadaljevanjem seje mi dovolite, da na kratko nagovorim Državni zbor ob 25. obletnici članstva Republike Slovenije v Organizaciji združenih narodov.

Spoštovane državljanke in državljani, cenjene poslanke in poslanci, cenjeni predstavniki Vlade Republike Slovenije, gospe in gospodje.

V preteklih letih smo se z velikim veseljem in ponosom spominjali nekaterih prvih odločilnih korakov, ki smo jih pred zdaj že več kot četrt stoletja prehodili na naši strmi poti do lastne države, samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Med temi koraki ne smemo delati razlik, vsi so bili enako pomembni in če bi kateri umanjkal, bi bila usoda naše države negotova. A s pogumom, znanjem, trdno voljo, predvsem pa ne omajano željo po svobodni in demokratični družbi smo si priborili lasten prostor v Evropi in svetu.

Na današnji dan pred natanko 25 leti pa je sledila še krona procesa slovenske osamosvojitve. 22. maja 1992 je Republika Slovenija z Resoluciji Generalne skupščine Organizacije združenih narodov 46/236, ki je bila sprejeta soglasno, postala polnopravna članica daleč najbolj univerzalne mednarodne organizacije, članstvo v kateri predstavlja nenadomestljiv element državnosti, kot jo pojmujemo danes. In čeprav sta na isti dan v organizacijo vstopili tudi Bosna in Hercegovina ter Hrvaška, je bila Slovenija s kronološkega vidika postopkov znotraj OZN prva republika nekdanje skupne države, katere predstavniki so zasedli svoja nova mesta v Generalni skupščini. Čestitke Sloveniji so takrat prihajale z domala slehernega kotička sveta, pred zgradbo Združenih narodov v New Yorku pa je prvič zaplapolala tudi slovenska zastava. S temi simbolnimi dejanji in priznanjem Slovenije kot suverene in enakopravne države se je v mednarodnem okolju za nas pričelo novo obdobje izjemnih priložnosti ter še večje odgovornosti. A ta novi list v zgodovini naše samostojne države bi le stežka obrnili, če z vsemi potrebnimi dejanji ne bi stali izjemno spodobni in neutrudni diplomatski predstavniki. Zato ni presenetljivo, da 22. maj obeležujemo tudi kot dan slovenske diplomacije, dan veščine in umetnosti, ki so jih gojili že slovenski diplomatski predstavniki nekdanje SFR do Združenih narodov, od Jože Vilfana, do Ignaca Goloba, pa vse do diplomatk in diplomatov samostojne Republike Slovenije, ki so našo državo z velikimi napori umestili v jedro članic mednarodne skupnosti, s tem delom pa uspešno delujejo še danes.

Organizacija Združenih narodov je vzklil na pogorišču sveta, ki ga je porušila druga svetovna vojna. Naznanila je začetek novega obdobja svetovne zgodovine. Obdobja, v katerem naj bi v pogojih mednarodnega miru in varnosti na temelju spoštovanja temeljnih človekovih pravic ter s pomočjo globalne vladavine prava zmagala dobrobit slehernega človeka. Ustanovna listina OZN je postala ustava razvijajoče se svetovne družbe in v teh okvirih je Slovenija v zadnjih 25 letih pokazala in prispevala ogromno. Tik pred prelomom tisočletja, ko je na Balkanu še vedno odmevalo rožljanje orožja smo se izkazali kot zrela in konstruktivna članica varnostnega sveta. Že dvakrat smo postali članica Sveta Združenih narodov za človekove pravice, ključnega foruma za globalno upravljanje vprašanj temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Sprejeti smo bili v članstvo izvršilnih odborov Unicefa, Unesca, programov OZN za razvoj in še bi lahko naštevali. Naši strokovnjaki so bili že večkrat izvoljeni v odbore, ki nadzirajo izvajanje ključnih dokumentov o človekovih pravicah, ki so bili sprejeti pod okvirjem OZN. Že tretji mandat zapored pa imamo svojega predstavnika tudi v Komisiji za mednarodno pravo, ki skrbi za kodifikacijo in progresivni razvoj norm upravljanja mednarodnih odnosov. Ob vsem tem pa seveda nikakor ne želim pozabiti tudi na številne Slovenke in Slovence, ki so kot mednarodni javni uslužbenci zasedli visoka mesta v sekretariatih in drugih organih institucij sistema Združenih narodov.

Spoštovane in spoštovani!

Organizacija Združenih narodov še zdaleč ni popolna. Njena prešibka odzivnost na mnoge globalne izzive ter krizna žarišča, prepogosto pomanjkanje načelnosti ter očitki formalne nedemokratičnosti še zlasti znotraj varnostnega sveta so mnogokrat upravičeni, a dejstvo je, da OZN predstavlja daleč najširši globalni forum, v katerem se v duhu danes še kako pomembnega multilateralizma sprejemajo odločitve, ki pomembno vplivajo na skupno prihodnost sveta in človeštva. Forum, v katerem prijatelji, nasprotniki sedejo za skupno mizo in v vrtincu prepletajočih se nacionalnih interesov iščejo ter velikokrat tudi najdejo skupne rešitve. In v tem vrtincu mora vztrajati tudi Slovenija, odgovorno, solidarno in uspešno. S svojo zavzetostjo na področju kolektivne varnosti, varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter trajnostnega razvoja smo postali spoštovana in ugledna članica organizacije. Slovenska zgodovina OZN je pestra in bogata, zato smo lahko in moramo biti danes nanjo tudi ponosni.

Državljankam in državljanom želim iskrene čestitke ob 25. obletnici članstva Republike Slovenije v Organizaciji Združenih narodov, našim diplomatkam in diplomatom pa ob dnevu slovenske diplomacije še veliko preudarnosti in uspehov v prihodnje.

Hvala.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 30. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 12. maja 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da je za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Prekinjam. Preverite še enkrat. Je vse vredu? Je.

Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 82, proti nihče.

(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 30. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 38. poslanskih vprašanj. V okviru te točke bo danes na tri poslanska vprašanja poslancev opozicije in vprašanje poslanke vladajoče koalicije odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar.

Ministrice in ministri bodo na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali v petek, 26. 5. 2017. Na eKlopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj.

Postopkovno, gospod Jožef Horvat.