Drage poslanke in poslanci, dober dan.

Temeljno vprašanje je, ali Slovensko vojsko želimo, ali jo potrebujemo? Če je odgovor pozitiven, potem je jasno, da je potrebno naše vojake primerno obleči, jih obuti, jih oborožiti in omogočiti primerno usposabljanje in na koncu jih tudi primerno plačati. V nasprotnem primeru, če si tega ne želimo, če ocenjujete, da Slovenska vojska ni potrebna, potem je bolje, da jo nemudoma ukinemo, saj ni pošteno do vojakov in tudi ne vredno, da pripadniki Slovenske vojske hodijo na okrog s strganimi uniformami, s čevlji slabe kvalitete, brez streliva in poleg tega še z družinami vred životarijo in hodijo na Karitas in Rdeči Križ. Če je naša ocena vsaj ocena poslanske skupine Nove Slovenije je, da je Slovenska vojska še kako potrebna, poem je potrebno zanjo tudi zagotoviti primerna sredstva. Zdi pa se, da nekateri to željo izkazujejo zgolj v besedah, ne pa tudi v dejanjih, in jo na en tak neprimeren zamegljen način ukinjajo. Če ti nekomu vzameš sredstva, da se razvija, potem boš to organizacijo na dolgi rok uničil in jo na tak način tudi ugasnil. Če je to želja tistih, ki danes odločate o financah, potem bi bilo boljše, da te stvari jasno neposredno izpričate in to tudi poveste. Bili so že primeri v slovenski zgodovini, ko so se posamezniki in nevladne organizacije zavzemale za Slovenijo brez vojske. Če je to vaš končni cilj, potem je, mislim pošteno, da te stvari jasno in glasno poveste, ne pa, da to poskušate de facto oziroma v praksi storiti tako, da vojski jemljete sredstva oziroma in ne zagotovite ustreznih sredstev.

Prepogosto se žal na vojake in vojakinje spomnimo samo takrat, ko nas prizadenejo naravne nesreče in takrat, ko smo navdušeni nad njihovo pomočjo doma ali v tujini, pa naj gre to za čisto osnovno polnjenje protipoplavnih vreč, čiščenje blata po poplavah ali sanacijo žledu.

Zakaj bi se nekdo odločil, da postane pripadnik Slovenske vojske? Po naši oceni so to trije glavni razlogi in trije ključni kriteriji. Eno je domoljubje, drugo je socialna varnost in tretja je razburljivost tega poklica. Na domovinski pogon žal ta Slovenska vojska ne bo mogla dolgo funkcionirati. Ta tank se je že dodobra izpraznil in gre na zadnje zadnje atome oziroma hlape goriva. Drugi segment, socialna varnost. Če se je še v kakšni bivši državi zdelo, da je zaposlitev v vojski izjemno varna, morda tudi v 90., se je zdelo, da je zaposlitev vsaj s socialnega vidika v Slovenski vojski varna, je danes zadeva obratna. Vojaki, ki so zaposleni v Slovenski vojski, včasih nimajo zagotovljene niti osnovne socialne varnosti. Če se dotaknemo še tretjega razloga, zakaj se posamezniki odločajo za postati slovenski vojak, razburljivost, težko bi tukaj kaj karkoli konkretnega rekli, ker praktično ni opreme, ni usposabljanj, zastarela oprema, da bi vojaki lahko videli tukaj neko veliko priložnost. V primerjavi z drugimi vojskami je to popolna razlika.

Včasih se komu že obrača v želodcu zakaj v tem parlamentu tako pogosto govorimo o razmerah v Slovenski vojski, zakaj to nenehno izpostavljamo, zakaj je to potrebno, ali ni to zgolj črnjenje oziroma slikanje negativne podobe Slovenske vojske. Če govoriš s posamezniki, ki so del Slovenske vojske pravijo, da je v tem trenutku sistem na dnu in da je potrebno o teh zadevah govoriti, ker če bomo še naprej molčali, potem sprememb ne bo. Začelo se je letošnjega februarja, ko smo na našo pobudo začeli govoriti o povečanju obrambnega proračuna zagotovo pravočasen trenutek mnogo pred sprejemom državnega proračuna za leti 2017 in 2018. Žalostni iz mnenj vseh teh prizadevanj, vseh teh sej je ta, da se v deklarativnem načelnem smislu vsi strinjamo, da je potrebno za Slovensko vojsko oziroma za obrambni proračun zagotoviti več sredstev. Ko pa pridemo do točke, ko bi morali to potrditi tudi z glasovi za pa se koalicijske roke zatresejo. Zatresejo se v smislu, da ne uspejo zagotoviti ustreznih sredstev za obrambi proračun in to ne tistih, ki si jih želi opozicija, ampak tistih, ki jih je zahtevala stroka, načelnik slovenskega generalštaba je prišel v parlament in v parlamentu sporočil številko 46 milijon evrov, ki so potrebni za to, da zgolj obstoječe sisteme, ki jih ima Slovenska vojska spravimo v delujoče stanje ne, da bi še kaj bistveno dograjevali in nadgrajevali ta sistem. Če kaj, potem bi od koalicijskih poslancev pričakoval vsaj to in v Novi Sloveniji smo to absolutno pričakovali, da bodo vsaj tem navodilom oziroma priporočilom stroke sledili. Ker zadeva je takšna, če mi pustimo, da sistem zelo dolgo časa propada se ga ne obnavlja, se ga ne usposablja, potem je škoda mnogo večja kot če te stvari počnemo sproti. Vsaj kar se tiče financ je jasno, da je bilo ogromno besed v tem parlamentu izrečenih celo predsednik republike kot vrhovni poveljnik je prišel v ta parlament in povedal, da tako kot je šlo do slej ne gre več. Jaz sem tudi že večkrat v imenu poslanske skuine povedal in tudi danes poslanska skupina trdi isto, da mi ne želimo biti sodišče in iskati krivca kdo je za tako stanje odgovoren, ker je jasno, da smo vsi za to odgovorni, vsi, ki sedimo v tej hiši. Seveda pa imamo danes različne možnosti, da to stanje tudi saniramo in popravimo.

Če vse skupaj postavimo v kontekst sedaj zadnjih volitev v Ameriki, ko je bodoči oziroma že izvoljeni predsednik Trump dejal, da bo morala Evropa v večji meri poskrbeti za svojo varnost je to lahko sporočilo, ki nas mora v Evropi zlasti pa v Sloveniji, ki ji namenjamo izrazito nizka sredstva za obrambni proračun skrbeti, ker so nam naši zavezniki tam čez lužo povedali, da bo prišel čas, ko bo potrebno prevzemati tudi odgovornost in da niti ni pošteno, da nekateri plačujejo za skupno varnost, drugi pa smo zgolj prosti sovozniki oziroma koristniki ter skupne varnosti. Če pogledate strukturo našega obrambnega proračuna mislim, da smo med zadnjimi oziroma ne mislim, vem, da smo med zadnjimi vsaj in tistimi, ki imajo najbolj neprijetno, če želite strukturo obrambnih proračunov, ki naj bi vsaj znotraj Nata veljalo, da naj bi bili 50% obrambnega proračuna za plače, 30% za delovanje in 20% za razvoj. V Sloveniji pa gre 80% za plače, 19% za delovanje in 1% za investicije. In za obrambni proračun namenjamo manj kot odstotek BDP. In to se ne spreminja bistveno v proračunih 2017, 2018, kljub zavezam, ki smo jih dali našim zaveznikom, kljub zavzema se te stvari ne spreminjajo. Celo države s katerimi se mi lahko tako po številu prebivalcev kot tudi po kakšnem zgodovinskem kontekstu primerjamo baltske države, nekatere vzhodnoevropske države, to stvar povečujejo, to stvar zvišujejo. In pridemo v tako zanimivo, včasih shizofreno situacijo, kar se tiče našega obrambnega proračuna, ko imamo v tem parlamentu nekatere izrazito agresivne kritike Nata in tudi Amerike, po drugi strani pa ti isti ljudje niso pripravljeni potrditi oziroma zagotoviti več sredstev, da bi si Slovenija, očitno po njihovo, lahko to varnost zagotavljala sama. Tako da se ponovno vračam na tisto moje izhodišče. Če je želja nekaterih v tej hiši, da se Slovensko vojsko ukine, potem je potrebno te stvari jasno povedati, se to tudi politično tudi odločiti, ne pa mrcvariti vojakov in celotne Slovenske vojske v smislu, da životarijo na robu in da jim ne zagotovite niti toliko sredstev, kot je bilo zahtevanih in nujno potrebnih za normalno delovanje obstoječih sistemov.

Kakšna je karierna pot pripadnikov Slovenske vojske? Ta bi morala omogočati pripravo in izvajanje ustreznega sistema celovitega razvoja pripadnika. Sistem karierne poti bi moral biti zgrajen tako, da bo primerljiv z ostalimi obrambnimi silami zaveznic Nata. Za dosego tega cilja je seveda potrebno opredeliti temeljne elemente in postopke, ki bodo opredeljevali proces razvoja kadrov in ta bi moral biti zelo jasen in pregleden. Predvsem pa morajo imeti slovenski vojaki možnost, da se razvijajo, da napredujejo in da dobijo tudi ustrezne odgovornosti in pristojnosti. Predvsem pa morajo v takšnem sistemu napredovati tisti, ki so dobri, ki so se izkazali s svojim delom in ne tisti, ki simpatizirajo s to ali ono politično opcijo.

Ena zadeva, ki nas bo v prihodnjih letih še hudo udarila in nas bo bolela glava je tudi kaj z vojaki po 45 letu starosti. Danes in v teh dneh se predvsem ukvarjamo z njihovimi plačami, ki so neustrezne in prenizke. V prihodnjih dveh, treh, štirih letih se bomo soočili z novim velikim problemom kaj z vojaki po 45 letu starosti. Generalštab je že izdal nekatere napovedi oziroma, bom zelo natančno rekel, izračune, kako, kakšna bo dinamika pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo dopolnili 45 let in po sedanji zakonodaji ne bodo smeli več opravljati vojaškega poklica. V Novi Sloveniji se nam zdi to nesprejemljivo, da postavljamo fiksno omejitev na starost, ampak bi morala biti omejitev vezana na vojakovo usposobljenost in sposobnost. Zato si vsaj v Novi Sloveniji želimo, da bi ministrica za obrambo pri pripravi novega Zakona o obrambi ta dejstva upoštevala in že danes pripravila naš sistem na prihodnje tri, štiri leta, ko se bomo s tem problemom vojakov, ki bodo dopolnili 45. leto izrazito soočili. Nerazumljivo je, da Slovenska vojska v vzgajanje, v usposabljanje vojakov vlaga sredstva in ko vojake usposobi, nekatere naredi tudi za izrazite specialiste na določenem področju, pa jim pri 45. letu starosti reče zdaj pa dovolj, zdaj pa hvala lepa, nasvidenje in da hkrati ob tem še nima urejenega sistema, kaj potem s temi ljudmi postoriti, jih vreči na cesto, jih prezaposliti v kakšne druge službe v javni upravi, skratka ni nobenega resnega sistem,a ki bi odgovarjal na te izzive, ki nas čakajo. Sem pa prepričan, da bi morali uporabiti isti sistem oziroma iste vatle, kot veljajo za podčastnike in častnike. Oni lahko nadaljujejo svojo karierno pot, tudi po 45. letu starosti, seveda, če izpolnjujejo in zadostijo določenim standardom, ki so postavljeni za to, da to službo lahko opravljajo. In če zdaj zelo plastično in tehnično povem, ne razumem ali težko je razumeti določila fiksnega administrativnega, da po 45. letu vojak ne sme več služiti domovini in imate lahko pri starosti 45 nekoga, ki je psihofizično mnogo bolj pripravljen in usposobljen, kot pa nekdo pri 30 ali celo 25 letih. To je danes popolnoma mogoče. In na ta izziv bo seveda treba odgovoriti in to zelo hitro.

Glede na spremenjene varne okoliščine je tudi za Slovenijo jasno, da mi nismo nič več nek mehurček, nek varnostni balon, kjer lahko gledamo tragične in neprijetne slike zgolj na televizijskih poročilih, ampak da se neprijetne stvari žal slej kot prej lahko zgodijo tudi v Sloveniji. Ena izmed takšnih zadev, ki se nas je že dotaknila je bila migrantska kriza, in prav ta migrantska kriza se po vseh do zdaj znanih podatkih lahko zelo hitro ponovi. In takrat bo ponovno prišel trenutek, ko bomo potrebovali slovenske vojake in to primerno usposobljene in tudi primerno motivirane. In zlasti motivacija me skrbi in tudi usposobljenost, glede na to, da se je v zadnjih letih, petih, šestih letih prav največ rezalo in najbolj zmanjševalo prav usposabljanje in tudi vzdrževanje.

V Novi Sloveniji si torej želimo, da bi ministrica za obrambo našla to politično moč oziroma da bi našla neko širše politično soglasje tudi znotraj koalicije, da je potrebno boljše poskrbeti za vojake in vojakinje, da je potrebno tudi njihove plače izboljšati. Če je to mogoče pri policistih, če je to mogoče pri zdravnikih, potem mora biti to mogoče tudi pri vojakih. Če je vlada odprla to Pandorino skrinjico, potem se mora s temi posledicami tudi soočiti, ker je nemogoče ljudem razložiti kako da za nekatere je, za druge pa ni. Jaz sem prepričan, da bo to velik izziv za ministrico in kot pravi ministrica je optimistka in borka, in upam, čeprav sem v opoziciji, da ji bo na tej točki uspelo in da vendarle se situacija izboljša. Da bo morda šlo kaj na boljše, bomo lahko spremljali v prihodnjih mesecih? Ministrica je v svojem uvodnem nastopu povedala nekaj stvari, ki jih ona ocenjuje, da bodo te zadeve izboljšale situacijo. Bomo videli, ali se bo to zares zgodilo, predvsem bomo zelo pozorno spremljali celotno situacijo. Vsekakor pa lahko računate, da v opoziciji ne bomo obupali nad tem, da bi znova in znova ministrico in tudi celotno njeno vladno koalicijo opozarjali na stanje v Slovenski vojski. Naj pa že zdaj opozorim, naj se potem nekateri ne čudijo, zakaj imamo te teme, zakaj imamo te nujne seje odborov, izredne seje Državnega zbora ves čas. To ni problem opozicije, to je problem koalicije. Problem zaradi tega, ker vsi vemo, da so težave, da je treba zadeve izboljšati, jih reševati, ampak konkretnih dejanj ni. In ko bodo prišla konkretna dejanja, takrat bodo tudi razlogi za tovrstne seje in razprave ugasnili. Jaz vam želim, da vam uspe.